Jung je rekel, da dokler nezavedno ne naredimo za zavedno, bo nezavedno vedno vodilo naše življenje in mi bomo temu rekli usoda. Kaj moramo torej postati, da bomo lahko živeli življenje, kot si ga želimo?
Kultura v kateri živimo postavlja strukturo naše osebnosti, strukturo, s katero gradimo ne tisto, kar v resnici smo, temveč tisto, kar potem predstavljamo. Podobo za družbo. Koncepti kot so nazivi, položaji, slog, poklici in vloge, so realnosti, ki morebiti nimajo popolnoma nobene veze z našo srečo in željami. To je realnost, ki jo ustvarimo po navodilih družbe, v kateri živimo, ni pa to tisto, kar nas definira v našem najbolj internem bistvu.
Kakšna oseba želite biti?
Otroke sprašujemo: "Kaj hočeš biti, ko boš velik?" In s to premiso, da ko smo veliki, nas definira zgolj poklic, ki ga opravljamo, živimo do konca življenja. A kdo ste vi v resnici? Ste nekdo, ki je ljubeč in razumevajoč? Ste nekdo, ki je popolnoma predan osebam, ki jih ima rad? Ste nekdo, ki je zelo pozoren? Natančen? Priden? Na koncu dneva vas ne definira tisto, kar počnete, temveč kako to počnete.
Kako želite, da se vas spominjajo?
Kaj bo vaša miselna zapuščina? Kaj bodo lahko o vas povedali na vašem pogrebu? Upamo, da ne le to, kakšno številko hlač ste nosili in da ste imeli službo, zaradi katere v življenju niste bili sposobni ohranjati zdravih odnosov. Ali ne bi bilo lepše, da o vas povedo, kako ljubeči ste bili, kako ste cenili svoje delo, ampak ste veliko bolj cenili svojo družino? Če mislite, da ste fantastični, ker delate 16 ur na dan in zato vozite avtomobil prestižne znamke, potem naj vas spomnimo, da nismo tu za vedno. Da naš čas na tem planetu ni časovna premica, temveč daljica. Ki se konča.
Na koncu bo štelo le to, kako zelo ste uspeli vplivati na življenja drugih ljudi in koliko poguma ste imeli, da ste živeli svojega tako, kot ste hoteli. To je tisto, kar si bodo ljudje zapomnili. To je tisto, kar bodo o vas povedali naprej.
Zakaj počnete to, kar počnete vsak dan?
Kaj vas vodi? Denar? Preživetje? Brez skrbi - ni pravilnega odgovora. A zavedati se morate, kaj je vaša največja motivacija. Karkoli je, naj bo vir vaše strasti, da to kar počnete, počnete s smislom. Pomembno delo mora biti uravnoteženo z občutkom smiselnosti. Da to, kar počnete, ima smisel na dolgi rok. Da vas vodi k nečemu čustveno, mentalno in duhovno pozitivnemu.
Za kaj je vredno potrpeti?
Vsaka stvar je na svoj način zahtevna. Ni lahko biti v slabem odnosu. In ni lahko biti v dobrem odnosu. Ni lahko biti brez denarja in upanja, kot tudi ni lahko biti neprestano na lovu za svojimi sanjami. Prav tako ni lahko biti ujet v sredino, ko imaš občutek, da se nikamor več ne moreš premakniti, obenem pa niti ne veš, če bodo premiki pomenili nekaj dobrega. A to, kar ni lahko, pa se bomo s tem vseeno soočali, si izberemo sami. Tisto, za kar je vredno potrpeti. Ne morete izbrati, če boste trpeli ali ne, lahko pa izberete za kaj boste potrpeli.
Kaj vas najbolj moti pri drugih ljudeh?
Tisto, kar vas najbolj moti pri drugih ljudeh, je običajno - v neki obliki - resnično tudi za vas. Le, da tega morda še niste sprejeli. Bolj kot to zanikate, bolj si želite tej realnosti izogniti. Bolj, kot vas jezi ta očitek, bolj drži. Jeza je namreč prepoznavanje. Kajti ne morete biti jezni na nekaj, kar ne sprejemate kot resnično.
Zato je pomembno, da prepoznate to, kar vas moti pri drugih ljudeh, tudi pri sebi - in se pozdravite. Namenoma uporabimo besedo "pozdravite", ker bo občutek, ko se s tem soočite, resnično zdravilen. Preveč energije namreč porabimo, da se izogibamo in pretvarjamo, namesto, da bi se soočili z našimi predsodki in vsem, kar nas moti ... in nato zaživeli življenje, kot si ga želimo.
Preberite še:
- Jungova priljubljena zgodba o možu, ki je znal priklicati dež (iz nove Sense)
- Jugoslovanka, ki je zaradi Picassa pristala na PSIHIATRIJI
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
