Ko slišimo zgodbo o uspehu, jo vedno projiciramo na svoje lastno življenje. Ugotavljamo, zakaj se ta zgodba ne dogaja nam. V tej projekciji iščemo izgovore. Kajti, ko se primerjamo z drugimi ljudmi, nas vse doletijo iste misli.
Zamislite si naslednji primer: nekdo je včeraj hodil po ulici, našel izgubljeno loterijsko srečko in ugotovil, da je ta srečka zadela 10.000 EUR. Ko slišite to zgodbo, verjetno pomislite: "Srečnež, zakaj jaz nikoli ne najdem takšne srečke, le komu se lahko pripeti nekaj tako neverjetnega?" Potem vam povemo, da se je to zgodilo v Berlinu. "Ah, to sploh ni bilo pri nas. Koga briga." Dejstvo, da je zgodba geografsko oddaljena, vas verjetno nekoliko pomiri. Nato vam povemo, da jo je našel brezdomec. "Saj je revež, njegovo življenje je obupno, živi na cesti, kar naj ima tisto srečko." In zdi se, da je vse v vesolju spet v svojem ravnotežju.
Ko se primerjamo z uspešnimi ljudmi, avtomatično pričnemo ocenjevati svoje lastno življenje v relaciji do teh ljudi. A ker običajno ne poznamo celotne zgodbe, saj so nam po navadi predstavljene le najlepše plati tega uspeha, to primerjavo sebe delamo z nedosegljivim idealom. Z nečem, kar ne obstaja. Ker nihče ni samo bogat, srečen in popolnoma zdrav. Se torej tudi vam pripeti teh 5 vzorcev, ko se primerjate z drugimi:
1. Pozabimo na svoj "zakaj"
Čeprav delamo nekaj prav v svojem življenju, ob primerjanju z drugimi ljudmi pozabimo, zakaj v resnici počnemo to, kar počnemo. Zakaj smo si izoblikovali svoje življenje v takšno, kakršno je. Morda nimate veliko denarja, ker nočete cele dneve zapraviti za službo, saj vam več pomenijo prosti čas, narava in nizek nivo holesterola. Morda nimate otrok, ker si jih v bistvu ne želite. Morda imate službo, za katero se vsi sprašujejo, zakaj jo sploh še opravljate, zato, ker lahko za denar (kakršenkoli že) počnete tisto, kar vas veseli, izpopolnjuje in je vaša strast. Ne pozabite na svoj "zakaj".
2. Zaželimo si njihovega življenja
Tista prva sekunda, ko naše misli prehitijo naš razum in si ob primerjavi zamislimo, kako bi mi bili še boljši, če bi imeli njihovo življenje. Odmaknemo našo realnost in se postavimo v njihovo, jo idealiziramo in pozabimo, da si je v bistvu sploh ne želimo. Veste, kdo je v resnici oseba, ki je najbolje izoblikovana za vodenje vašega življenja? Vi. In to velja tudi za življenja drugih ljudi.
3. Pričnemo hiteti in sprejemati nespametne odločitve
Začutimo jezo. Jezni smo na sami sebe. Ker v primerjavi ugotovimo, da bi lahko v življenju bili dlje, če bi se bolj podvizali. In zato si nenadoma želimo, da bi se naše sanje uresničile zdaj. Takoj zdaj. Ko brezglavo drvimo proti nečemu, kar so še vedno le sanje, pa lahko sprejmemo zelo neprimerne odločitve. Če je nekdo pet let mlajši kot vi in danes že najuspešnejši podjetnik v državi, to še ne pomeni, da morate takoj pustiti svojo službo in oddrveti proti višje ležečim ciljem. Sanje zahtevajo predanost. Ljubezen. Trmo in vztrajnost. Nihče ni na svoji prvi pohodni poti prikorakal na vrh Everesta.
4. Pozabimo na svojo lastno srečo
Uspeh je enostavno zavidati. Uspeh si je enostavno želeti. A hitro lahko pozabimo, da uspeh vedno pride za ceno nekaterih drugih stvari. In ekstremni uspeh, kot je nekoč zapisala žena Elona Muska, 44-letnega milijarderja (direktor in produktni arhitekt pri Tesla Motors), zahteva, da ti je sreča nekaj popolnoma nepomembnega. Da ti je sreča nekaj popolnoma nepomembnega. Za koliko denarja bi se hoteli odreči svoji sreči?
5. Pozabimo živeti v trenutku
Ko stremimo k temu, da bi bili takšni, kot nekdo drug, stremimo k stvarem, ki morda sploh niso prave za nas. Težimo k cilju, ki je osnovan na podlagi nekoga drugega in ne naši racionalni odločitvi. In pot do takšnih ciljev je težka, če ne celo nemogoča. Hoditi po njej, zgolj s ciljem v očeh, pa pozabimo, da se življenje odvija tudi medtem, ko je naš um zaslepljen s ciljem, z drugim človekom, z drugim življenjem, z drugim uspehom.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
