Če bi radi odpustili staršu, prijatelju ali partnerju, se držite teh nasvetov

4. 7. 2019
Deli
Če bi radi odpustili staršu, prijatelju ali partnerju, se držite teh nasvetov (foto: Unsplash.com)
Unsplash.com

Odpuščanje ni enostavno. Ko pa enkrat le dosežemo točko, da lahko osebi, ki nas je prizadela, odpustimo, se počutimo mnogo bolje. Tudi življenje teče lahkotneje. Smo močnejši in osvobojeni! 

Če bi radi odpustili staršu, prijatelju ali partnerju, se držite spodnjih nasvetov:

1. Odpustiti ni enako kot pozabiti

Nekateri pravijo 'odpusti in pozabi', a pozabiti je zelo težko. Namesto tega si raje prizadevajte, da spomin na to, kar se je zgodilo, ne bo tisti, ki bo nadzoroval vaše odločitve v sedanjosti. Preden smo sposobni odpustiti, se soočamo z jezo, žalostjo, brezupom in pomanjkanjem občutka ljubezni. Jezo je treba izraziti – na način, ki ne škoduje drugim. Najbolje, da to storite v zavetju svojega doma, kjer ste varni in lahko najdete mir. Če je le mogoče, pa svoje občutke mirno izrazite tudi osebi, ki vas je prizadela. Če to ni mogoče, najdite način, da čustva izrazite in osvobodite. Nikakor pa jih ne potiskajte nazaj! 

2. Če nekomu odpustite, še ne pomeni, da ga morate znova sprejeti v svoje življenje

Ko vas nekdo prizadene, ne morete kar tako pozabiti na vašo skupno preteklost in se pretvarjati, da je zdaj vse v najlepšem redu. Nobene potrebe ni, da osebo ponovno povabite v svoje življenje – odpuščate predvsem zato, da boste čutili mir v sebi. Obstajajo ljudje, ki enostavno ne spadajo na našo pot. Nekateri ljudje ne znajo biti prisotni, ne da bi povzročali bolečino. Naša lekcija je lahko, da se postavimo zase in temu naredimo konec. Lahko jih še naprej ljubimo z distance (na primer, če gre za naše starše ali bližnje sorodnike), ne smemo pa jim dati moči, da bi nas ponovno prizadeli. 

3. Odpustiti ne pomeni opravičevati dejanj človeka, ki nas je prizadel

Če stvari opazujemo z daljave, lahko rečemo, da so slabi dogodki pač del karme. To ni tako lahko, kadar se dogaja nam. Lahko poskusimo razumeti, zakaj je nekdo reagiral, kot je – verjetno zato, ker je imel lastne travme in ni znal drugače – nikakor pa ni treba, da to dejanje opravičujemo. Kar se nam je zgodilo, je neopravičljivo! Bodimo ponosni, da smo osebi uspeli odpustiti, tu pa se zgodba konča. Ne tratimo energije z razpredanjem, zakaj je do tega sploh prišlo in kaj mora oseba narediti na sebi, da se bo spremenila … to ni naše delo.

4. Odpuščanje osvobaja

Svoje preteklosti ne moremo izbrisati, lahko pa na novo napišemo svojo prihodnost glede na odločitve, ki jih sprejemamo v sedanjosti. Lahko izberemo srečno in mirno življenje! Zato: odpustite zaradi sebe, ne zaradi drugih. Odpustite, da se osvobodite!

Vir: Tiny Buddha

Preberite še:

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez