Sprejemati stvari take, kot so, brez da bi um analiziral, kaj je lepo, kaj nam je všeč, brez čustvenega vpletanja v situacijo. Ni pričakovanj, ni sanjarjenj, je samo čista zavest, ki sprejema in spremlja stvari tako, kot so v danem trenutku. Ni navezanosti na potek ali izid. In tako padem v tok življenja, ki me vodi, kamor je pač v tistem trenutku potrebno.
Iz članka: Edina pot do svetlobe vodi skozi lastno temo (iskren zapis bralke)
Novo na Metroplay: O duhovnih praksah v psihoterapiji | Prof. dr. Borut Škodlar
