Zimski solsticij 2014 je nekaj posebnega

Visokozveneče energije življenja v bližini Galaktičnega Središča na zimski solsticij 2014

4. 12. 2014

Spletne strani so polne različnih obvestil o decembrskem solsticiju (2014), ko naj bi bila Zemlja deležna 4 do 7 dni teme in hudega mraza, solarnih neviht in drugih nenavadnih kozmično-zemeljskih pojavov. Nekateri špekulirajo, da se je vse predvideno za konec leta 2012 (po majevskih izračunih) preneslo na decembrski solsticijski čas 2014. Morda pa se kozmično dogajanje nadaljuje v letih za tem. Vsak (solsticijski) sončni obrat (21. decembra) je nekaj posebnega.

Kozmično sevanje na Zemlji je tedaj vedno zelo močno, svojstveno. Zato so naši predniki na ta dan pripravljali srečanja celotne skupnosti in obredovanja, da bi se okopali v (frekvenčni) kozmični kopeli. Česarkoli naj bi bili deležni v času zimskega sončnega obrata 2014, ima en sam namen: POTREBNO SPREMINJANJE! V glavah večine tako ali tako odzvanja misel ‒ TAKO NE GRE VEČ! Nekaj se mora spremeniti! Res je, se strinjamo vsi.

Nekaj je precej gotovo: zadnja leta se naš sončni sistem, ki leži na robu galaksije Mlečne ceste (M31), in z njim Zemlja vse bolj približujeta Galaktičnemu Središču, Viru Univerzalne življenjske energije. Čeprav morda ne gre za velike spremembe v vesoljnem merilu, jih naš planet in živa bitja na njem dobro občutimo. O tem so govorili tako indijski modreci ršiji in vedski astronomi džotiši, pa majevski znanstveniki, egipčanski, grški in drugi poznavalci kozmičnih in zemeljskih ciklov. In o tem vneto razpravlja tudi današnja znanost. Tako imenovani pojav precesije ekvinokcija ‒ navidezno potovanje Zemlje skozi vsa ozvezdja oz. zodiak ‒ se odvije v ciklu 26.000 let.

In v tem dolgem astronomsko-časovnem obdobju se v nekem koledarskem ciklu močno približamo Galaktičnemu Središču naše galaksije in se moramo prebiti tudi skozi t. i. fotonski pas okoli tega jedra (o tem in galaktičnem človeku več v 2. knjigi o Majih / Brezmejne pojoče vezi telesa in duha mehiških Majev). Precej verjetno je, da zdaj živimo prav v času tega izjemnega nebesno-planetarnega pojava. To izjemnost tudi vsakdo občuti na svoj način. Pravzaprav živa bitja doživljajo čudovite fenomene in širitve zavedanja, če se le ne prepustijo strašenju tistih, ki ne razumejo in ne občutijo kozmičnih in življenjskih tokov, se bojijo neznanega in želijo nadziranje. Pojdimo proč od teme! Poglejmo in živimo svetlo stran bivanjske danosti!

Dr. Mira Omerzel - Mirit; www.veduna.si

 Celoten članek lahko preberete v zimski številki revije Sensa

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri