Znanje prihaja od visokorazvitih nezemeljskih civilizacij

8. 12. 2015
Deli
Znanje prihaja od visokorazvitih nezemeljskih civilizacij

"Znanost je pomembna in ima pri metodologijah določene prednosti, vendar nekaterih pojavov – tak primer je tudi vpliv piramid na človeka – brez poseganja v duhovnost ne bi bilo mogoče ustrezno pojasniti," pravi ugledni ruski znanstvenik Valerij Uvarov.

"Moje glavno področje raziskav je starodavno znanje, drobce katerega lahko raziščemo in pojasnimo le s celovito obravnavo in tako obnovimo pogled na svet, kakršnega so imeli denimo egipčanski ali majevski svečeniki, imetniki velikega znanja.

Starodavni teksti nedvomno kažejo, da je do pomembnega znanja prišlo že pred tisočletji ob stikih z visokorazvitimi nezemeljskimi civilizacijami. Tu je treba odvreči dvome in se z največjo pozornostjo lotiti dejstev, ki stojijo za starodavnimi besedili.

Lahko rečem, da smo z ruskimi kolegi tu prišli že kar daleč. Duhovni vidik je pri vsem tem nedvomno zelo pomemben in predstavlja začetek neke popolnoma nove znanosti.

Starodavni teksti kažejo, da to znanje prihaja od visokorazvitih civilizacij, ki niso zemeljske. Govorijo tudi o tem, kdo so in kje živijo. Več kot očitno pa je, da se je treba posvetiti tehtnim sporočilom. Ta so v tekstih Majev, Egipčanov, Kitajcev, Sumercev ... povsod jih najdemo. Na mojih predavanjih so me zdravniki, doktorji medicine, prosili, naj jim predstavim starodavna spoznanja v jeziku, ki jim bo razumljiv.

To sem naredil s knjigo Horusove palice (v angleščini 'The Wands of Horus'), ki je bila namenjena prav njim in je zato nekoliko težje razumljiva. Toda naslednja knjiga, Dediščina bogov ('The legacy of the Gods'), je razumljiva tudi običajnim ljudem.

Podatke torej črpamo iz vseh mogočih, dosegljivih virov. Med drugim tudi od Ahnenerbe, nemškega inštituta (pozneje znanega kot Thule), ki je raziskoval arheološko in kulturno zgodovino starih civilizacij z vsega sveta. Opravili so veliko delo. Ahnenerbe pomeni dediščina prednikov."

Valerij Uvarov je znanstvenik svetovnega slovesa, ki javnost med drugim seznanja z odmevnimi dosežki pri raziskavi piramid in njihovem vplivu na človeško zavest. Eden njegovih zadnjih dosežkov je postavitev velikega raziskovalnega kompleksa piramid blizu Tomska v Rusiji. Je strokovnjak za paleoznanost in tehnologijo ter direktor Mednarodnega informacijskega centra za raziskovanja NLP. Nedavno je slovenski javnosti, skupaj s Semirjem Osmanagićem, Klausom Dono in Mihaelom Tellingerjem spregovoril na kongresu v Cankarjevem domu.

Celoten pogovor z njim lahko perberete v tiskani Sensi december/januar

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez