Valerij Uvarov: Znanje prihaja od visoko razvitih nezemeljskih civilizacij

Valerij Uvarov je znanstvenik svetovnega slovesa, ki javnost med drugim seznanja z odmevnimi dosežki pri raziskavi piramid in njihovem vplivu na človeško zavest.

8. 2. 2016

Eden njegovih zadnjih dosežkov je postavitev velikega raziskovalnega kompleksa piramid blizu Tomska v Rusiji. Je strokovnjak za paleoznanost in tehnologijo ter direktor Mednarodnega informacijskega centra za raziskovanja NLP. Nedavno je slovenski javnosti, skupaj s Semirjem Osmanagićem, Klausom Dono in Mihaelom Tellingerjem spregovoril na kongresu v Cankarjevem domu.

Intervju z uglednim znanstvenikom so mi uredili na zloglasni 11. september, dan pred prireditvijo, v City hotelu v Ljubljani. V hotelski avli je bil velik vrvež. Na recepciji so mi povedali, da bo tiskovna konferenca potekala kar v hotelskem baru oziroma jedilnici. Ob oknu sem ob barski mizici zagledal Semirja Osmanagića z dvema novinarjema, nekoliko stran pa človeka, ki bi po slikah sodeč utegnil biti Valerij Uvarov. S privlačno novinarko je pravkar razglabljal o vplivu piramid na duševnost človeka, vmes pa mi je nekajkrat poblisnil z očmi, ko sem malce stran čakal, da končata. Iz pričakovanega kratkega pogovora je nastal več kot enourni zelo zanimiv klepet.

Kot znanstvenik utemeljujete svoja spoznanja z jezikom znanosti, fenomeni, ki jih raziskujete, pa so tudi onkraj znanosti. Vam je domače področje ezoterike in duhovnosti?

Seveda. Znanost ima določene omejitve, jaz pa se ukvarjam s pojavi, pri katerih bi zgolj z jezikom znanosti kaj malo opravil. Znanost je pomembna in ima pri metodologijah določene prednosti, vendar nekaterih pojavov – tak primer je tudi vpliv piramid na človeka – brez poseganja v duhovnost ne bi bilo mogoče ustrezno pojasniti. Moje glavno področje raziskav je starodavno znanje, drobce katerega lahko raziščemo in pojasnimo le s celovito obravnavo in tako obnovimo pogled na svet, kakršnega so imeli denimo egipčanski ali majevski svečeniki, imetniki velikega znanja.

Starodavni teksti nedvomno kažejo, da je do pomembnega znanja prišlo že pred tisočletji ob stikih z visokorazvitimi nezemeljskimi civilizacijami. Tu je treba odvreči dvome in se z največjo pozornostjo lotiti dejstev, ki stojijo za starodavnimi besedili. Lahko rečem, da smo z ruskimi kolegi tu prišli že kar daleč. Duhovni vidik je pri vsem tem nedvomno zelo pomemben in predstavlja začetek neke popolnoma nove znanosti.

Ali znanstvena srenja z naklonjenostjo gleda na poskuse povezovanja z duhovnostjo, na odpiranje znanosti duhovnosti?

Vse je odvisno od posameznika. Celo v Ruski akademiji znanosti imate različne ljudi. Nekateri neznanstvenih razlag nočejo niti slišati; tudi v medicini je tako. Nekateri pa so temu odprti in želijo spoznati, kaj prinaša duhovni pogled. Tako je tudi pri piramidah. Nanje gledamo kot na peti element, ki bo pospešil razvoj in prinesel korak naprej pri razumevanju človeškega organizma in zavesti.

Govorite o starodavnih znanjih. Od kod pravzaprav črpate informacije?

Starodavni teksti kažejo, da to znanje prihaja od visokorazvitih civilizacij, ki niso zemeljske. Govorijo tudi o tem, kdo so in kje živijo. Več kot očitno pa je, da se je treba posvetiti tehtnim sporočilom. Ta so v tekstih Majev, Egipčanov, Kitajcev, Sumercev ... povsod jih najdemo. Na mojih predavanjih so me zdravniki, doktorji medicine, prosili, naj jim predstavim starodavna spoznanja v jeziku, ki jim bo razumljiv. To sem naredil s knjigo Horusove palice (v angleščini 'The Wands of Horus'), ki je bila namenjena prav njim in je zato nekoliko težje razumljiva. Toda naslednja knjiga, Dediščina bogov ('The legacy of the Gods'), je razumljiva tudi običajnim ljudem.

Podatke torej črpamo iz vseh mogočih, dosegljivih virov. Med drugim tudi od Ahnenerbe, nemškega inštituta (pozneje znanega kot Thule), ki je raziskoval arheološko in kulturno zgodovino starih civilizacij z vsega sveta. Opravili so veliko delo. Ahnenerbe pomeni dediščina prednikov.

Dovolite mi nekoliko bolj osebno vprašanje: Ali verjamete v Boga? Kako vi gledate na entiteto, ki jo imenujemo Stvarnik ali Bog?

Ali verjamem? Verjeti ni ustrezen izraz. Vem, da Bog obstaja. Med verovati in vedeti je velika razlika. Opredeliti Boga ni preprosto. V enem od starodavnih egipčanskih besedil najdemo razlago, ki je pozneje postala znana kot Kabalaon. Na kratko pravi takole: pred davnimi, davnimi časi je nekaj, kar pooseblja moško-ženski vidik in načela prostora in časa, ustvarilo bilijone lastnih projekcij, skladno z lastno genetsko kodo. In skozi oči teh posameznih projekcij – to so človeška bitja – opazuje svet ter poskuša razumeti svojo naravo. Podobno kot otrok – ko se rodi, ne ve, kdo je in zakaj je tukaj. Bog se nenehno spreminja in prehaja na različne ravni obstoja. Celotno vesolje je telo Boga. On se spoznava skozi senzorje – skozi oči nas, ki živimo v različnih časih, v različnih prostorih, na različnih planetih, in tako raziskuje samega sebe. To je njegova pot, po kateri napreduje k naslednjemu evolucijskemu, spoznavnemu ciklusu. Vsak ciklus spoznavanja ima svoj konec, ko ustvarjene strukture preminejo in po premoru se začne nov ciklus, na višji ravni. Ne zavedamo se, da smo celice Boga. Stare civilizacije so to razumele in se tudi zavedale cikličnosti procesa. Zato so tudi znale napovedovati prihodnost in bile zelo uspešne. Tudi mi bomo nekoč prišli do teh spoznanj in zavedanja, da smo Eno. Ne bi smeli tekmovati med seboj, temveč združiti svoje moči in sodelovati.

Tudi sam se že desetletja ukvarjam z raziskavami fizike in metafizike, znanje pa črpam predvsem iz gnoze. Rad bi vas povprašal po tematiki, ki me trenutno zaposluje, to je vloga spolnosti v življenju človeka. Ustanovitelj gnostične šole Samael Aun Weor med drugim pravi, da je spolnost eden temeljnih vzvodov vesolja, človeški spolni odnos pa en od najboljših načinov za lastno plemenitenje in telesno-duhovni napredek. Pred nekaj leti sem se lotil raziskovanja spolnosti, ki sem jo spoznal iz povsem drugačnega zornega kota in o tem lansko leto izdal knjigo.

Vem, o čem govorite. To znanje je zelo staro, starodavni teksti govorijo o tem, a je bilo marsikdaj zelo napačno interpretirano. Seks je bil nekoč nekaj povsem drugega, kot je danes. Kar danes počnemo s seksom, je napačno. O tem ni le dovolj govoriti, v prakso je treba vnesti pomembne elemente, ki so usklajeni z mehanizmi vesolja. Sicer je to pot v slepo ulico. Ne gre le za telesni kontakt in uporabo spolne energije. Gre za vključitev duhovno-duševnega vidika, za združevanje duš. In tu se lahko vprašamo: kje pri združevanju moškega in ženske je Bog?

Ko se duši moškega in ženske zlijeta v eno, v kozmični ekstazi občutita Boga v sebi, dotakneta se svojega izvora.

Natanko tako. Vendar nikoli ne boste imeli pravega doživetja in nikoli ne boste dobili pravega odgovora, če impulza med moškim in žensko ne boste posvetili Bogu. Kako pristopiti k takšnemu odnosu, kako ga prakticirati, kako naj bi se tak akt odvijal? Treba se je zavedati vseh njegovih dimenzij, sicer je to pot v slepo ulico. Menim, da je beseda seks za takšen odnos popolnoma neustrezna; seks je za pse.

Tudi sam sem to ugotovil, zato sem takšen spolni odnos poimenoval 'napredna spolnost'. Pri njej nastopata dva elementa: en je fizično telo, drugi je duša, ki je nosilec zavedanja in namere ter zavedanja, da smo delec Boga, ki želi spoznati sebe. V naprednem aktu, v telesnem spoju ob hkratnem zlitju moške in ženske duše lahko dosežemo spoznanje, kdo smo, kdo je Bog.

Rekel bi malo drugače. V vesolju nihče ne ve, kdo je Bog. Kako bi lahko vedel?

Imate prav. Vedeti ni pravi izraz. Začutiti. Z umom tega ni mogoče razvozlati, saj je Bog nekaj nedoumljivega; pač pa ga lahko občutimo.

Jaz bi govoril o nekakšnem energetskem impulzu, ki v ustreznih okoliščinah na telesni ravni sproži nekakšen genetski program, ob čemer se pojavijo nenavadni občutki in izkustva. To traja le zelo kratek čas, nekaj sekund, a je zelo globoko, neverjetno doživetje.

Je to razsvetlitev?

Nekaj podobnega. Bolj gre za globoko spoznanje, da ste na pravi poti. Razsvetlitev sledi pozneje. Kajti ti občutki vas prepričajo, da ostanete na pravi poti in jo nadaljujete še ustrezneje. Običajni ljudje imajo premalo energije, celo za preprosto dnevno življenje, kaj šele za svoj duhovni razvoj. Temu ustrezni so tudi rezultati.

Gnoza uči, da svoje spolne energije ne izlivamo iz telesa, skupaj s semenom, temveč zadržimo v njem in usmerimo; taoisti govorijo o krožnem toku, ki poteka skozi obe telesi.

Ne gre za krožni tok. Te energije naj ne bi izgubili, izlili, temveč jo združili z energijo partnerice. Z združitvijo moške in ženske energije nastane tretja energija, ki jo usmerimo z namero doseči Boga. Ves proces posvetimo Bogu. In tako damo impulzu Enosti možnost uresničitve. Le takrat nam Bog odgovori.

Gnoza omenja, da je ego glavna ovira na poti krepitve naše zavesti. Njegova namera je, da nas oddaljuje od Boga. Zato je glavna naloga človeka, ki se želi razvijati, odstraniti neželeno delovanje ega.

Tako je! Popolnoma se strinjam z vami. Kakšna je razlika med vami in menoj? Tisto, kar nas ločuje, je ego. Toda ego in njegove sestavine, denimo ljubosumnost, imajo tudi zelo razvita nezemeljska bitja, le v zelo subtilni, energijsko obvladani obliki, na drugi ravni.

Ali menite, da brez ega ne gre? Naj bi imela ego tudi visoko razvita bitja, na primer Jezus Kristus?

Menim, da jo imajo v določeni obliki. Ego je potreben, vse dokler imamo fizično telo. V Jezusu ni bilo nobenih notranjih nasprotij, zato je lahko izvršil svojo nalogo. A ljudje smo polni nasprotij, mislimo eno, delamo pa nekaj drugega. Nasprotja so stvar ega. Ko se rešite vseh nasprotij, vstopite v stanje zelo hitrega razvoja svoje notranje biti.

Velja torej prisluhniti notranjemu glasu, intuiciji?

Kako veste, da to ni glas ega, glas hudiča? Govora je o faktorju Seta, elementu vsega slabega, kar pooseblja Satan. Ko meditirate ali premišljujete o naravi problemov, bodite pozorni. Biti morate zelo kritični. O tem sem pisal v svoji knjigi The Wands of Horus. Tudi prepoznava motiva za naša dejanja – ljubezen ali strah – ni jamstvo, da ste na pravi poti. Ljubezen si ljudje razlagamo po svoje. Kaj je prava, božanska ljubezen, ne vemo. Na to me je opozoril tudi dogodek leta 1977, ki se je zgodil v Rusiji. Šlo je za srečanje tretje vrste z visokorazvitim Nezemljanom. Ko je bilo govora o ljubezni, je dejal: "Ko govorim z vami, čutim, da govorite o eni stvari, mislite pa o nečem drugem. Nekdo vam je vcepil napačne predstave." Ljubezen je izmenjava informacij. Tisti, ki ljubijo, širijo znanje o svetlobi in resnici med tiste, ki živijo v temi in nevednosti.

Celoten članek si lahko preberete na www.prisluhni.si.

Zoran Železnikar

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri