Dan mrtvih se med Slovenci široko praznuje, bili naj bi celo največji porabniki sveč v Evropi. Pa se zavedamo od kod izvira ta vsesplošni praznik in kakšno je njegovo izvorno sporočilo?
Dan mrtvih izvira iz poganskih tradicij o ciklu življenja in smrti, o reinkarnaciji in večni zvezi med Bogom in Boginjo.
Noč čarovnic ali Halloween je stari poganski praznik, ki obeležuje smrt Boga. Poganske tradicije so častile tako Boga kot Boginjo in leto na Zemlji je predstavljalo njuno zgodbo.
Na praznik Samhain (znan tudi kot Halloween) Bog umre, umre svetloba in svet se pogrezne v globine maternice Boginje, v meditacijo in spuščanje vsega starega in prividnega. Bog umre in se vrne v maternico Boginje - tja, od kjer se vse poraja in kamor se vse vrača po smrti. Okoli 21. decembra se Bog ponovno rodi iz maternice Boginje in letni cikel se ponovno začne.
Ko je krščanstvo preoblikovalo sporočilo tega poganskega praznika, mu je odvzelo nekaj ključnih elementov, ki pa so nam odvzeli tudi ključno razumevanje narave sveta in cikličnosti Narave.
Smrt, ki jo s strahom častimo na krščanski Dan mrtvih, so pogani razumeli kot spremembo oblike življenja.
Tako kot azijske tradicije, so tudi evropski pogani verjeli v reinkarnacijo in tudi med nami Slovani je bilo to prepričanje običajno. Smrt Boga je le sprememba oblike, zamenjava območja bivanja, ki nam prinese ključno spoznanje o življenju:
Rodimo se, da bi se učili, nato pa se zopet vrnemo domov, v duhovni svet. Pojavni svet je le učilnica, v katero se znova in znova vračamo, dokler ne razumemo vsega, dokler se ne zlijemo z božanskim izvorom vsega.
Po zadušitvi poganskih izročil pa smo v Evropi izgubili nauk o reinkarnaciji, izgubili smo bogato razumevanje življenja kot učenja, ki ga je nadomestilo razumevanje življenja kot strah pred jeznim Bogom ter prizadevanje za prihod v Nebesa.
Omeniti je potrebno, da je tudi izvorno krščanstvo (ki je temeljijo na Jezusovih naukih) vsebovalo nauk o reinkarnaciji, kot tudi večina ostalih bližnjevzhodnih duhovnih tradicij tistega časa.
Mitologija poganskih tradicij, ki vsebuje tako bogove kot boginje, v resnici predstavlja polarnost, ki vlada v pojavnem svetu - moško in žensko, yin in yang, temno in svetlo, nastanek in uničenje. Poganske tradicije so dojemale pojavni svet kot manifestacijo interakcije teh dveh sil, katere namen je razodeti človeku resnično naravo stvarstva.
Fizični svet je zato nekakšno gledališče, prostor, kjer spoznavamo. Po zatonu poganskih tradicij pa je postal pojavni zelo dobesedni prostor, ki mu vlada mehanika in strah pred grehom.
Preberite si še:
- Lekcije ljudi, ki so v tem življenju že izkusili onostranstvo
- Znaki, da so duše vaših bližnjih z vami
- To namesto prižiganja sveč na dan spomina na mrtve stori učiteljica joge
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
