Človek si mora prizadevati, da postane kot cvet

Lepota rož je odsev božanskega veselja. Ljubezen do rož nas odpira za njihov globlji pomen. Z njimi lahko komuniciramo, se pogovarjamo in jih poslušamo – to ve večina vrtnarjev in veliko otrok.

8. 3. 2017

Ste se kdaj sprehodili v zgodnjem poletnem jutru skoz rožni vrt, ko cvetovi rož nemo stremijo proti soncu in čakajo njegov prihod? Ste občutili njihovo težnjo po prihajajoči svetlobi? Ste kdaj opazovali odpiranje cvetnega popka, ko nevidna sila počasi drugega za drugim odpira čašne liste? Ste se vprašali, od kod prihaja ta sila, ta energija, to utripajoče življenje?

Ste kdaj videli zemljo, kako odgovarja dežnim kapljam? Kot bi majhne pisane roke pokukale iz nje v gesti hvaležnosti. Kako zelo dovzetna je narava za hvaležnost, kako zelo odprta je do nje! Ko bi le mi bili tako ...

Človek, ki je povezan s sabo in z naravo, lahko otipljivo čuti to vibracijo hvaležnosti in se veseli nad radostno spontanostjo in osupljivo lepoto prizorov iz narave. Pogosto se čudimo lepoti cvetja. Toda kaj je to, kar daje cvetovom (podobno kot otrokom) njihovo lepoto in ljubkost?

To je njihova neobremenjenost, sproščenost, občutek sreče pri razdajanju sebe. To je prisotnost božanskega v cvetju, v naravi. In ljubezen, ki ne pozna sebičnosti in preračunljivosti. Nesebičnost je ena od najlepših in najbolj plemenitih oblik duševne zavesti, vendar se človek, obremenjen z umskimi dejavnostmi in nenehno v stresu, močno oddaljuje od nje.

Duša cvetja

"Mar niso rože glasniki ljubezni, molitev rastlinskega sveta, navdih in čaščenje narave, smehljaj božanskega?" pravi indijski filozof in jogi Šri Aurobindo v svoji epski pesnitvi Savitri. Lepota rož je odsev božanskega veselja. Ekstatični smehljaj božanskega se namreč skriva vsepovsod – v dihu vetra, v soku dreves, v veličastnih odtenkih rožnih listov in cvetov.

Četudi je krhek in minljiv, nas cvet spaja z večnostjo, radostjo in lepoto, ki je onkraj žalosti in težav človeškega sveta. Zato so bile rože v vseh civilizacijah povezane z religijo in s čaščenjem, z miti in legendami, s simboli ljubezni in spomini.

Cvet vsebuje vse naravne elemente – zrak, vodo, ogenj, zemljo in eter. A poleg svoje lepote, barve, vonja in teksture v sebi nosi še nekaj več – v njegovi preprostosti se skriva subtilna, eterična vibracija Akaše, neslišni zvok čistosti in popolnosti, vsemogočna ustvarjalna mantra. Zato nam ljubezen do cvetja lahko pomaga najti našo duševno bit, božanskost v nas.

Rože nas učijo. Kadar smo v stiku z njimi, postanemo bolj umirjeni, bolj sproščeni in boljši ljudje.

"Cvetje nas poučuje o čaru tišine in o samorazdajanju, ki ne zahteva ničesar v povračilo," je zapisala Mira Alfassa, znana kot The Mother (Mati), ki je bila duhovna partnerka mistika in guruja Šri Aurobinda. V svojem življenju se je med drugim veliko posvečala tudi raziskovanju duhovnega pomena rož. V Šri Aurobindo ašramu v Puducherryju na jugu Indije je v daljšem časovnem obdobju dala duhovna imena skoraj devetsto rožam in razkrila njihovo najglobljo aspiracijo. "Duhovno ime rože je sporočilo njene duše," je zapisala.

Bila je prepričana, da nam zavesten in intimen odnos s cvetjem lahko da izkušnjo občestva z božanskim in v nas prebudi resnično zavest. Cvetje nas uči, kako se soočiti in preoblikovati svojo nižjo naravo in uresničiti svoje višje potenciale, ki speči v nas čakajo na uresničitev. "Bodite kot cvet," je učila svoje aspirante.

Biti kot cvet

"Bodite kot cvet. Človek si mora prizadevati, da postane kot cvet: odprt, iskren, enak do vseh, radodaren in prijazen. Ali veste, kaj to pomeni?

Cvet je odprt za vse, kar ga obdaja: naravo, svetlobo, žarke sonca, veter ... Ne da bi si za kar koli prizadeval, spontano vpliva na vse, kar ga obkroža. Žarči veselje in lepoto.

Cvet je odkrit: ničesar o svoji lepoti ne skriva, temveč ji pusti, da se iz njega naravno izliva. Temu, kar obstaja v njem, kar je v njegovih globinah, pusti, da prihaja na dan, da lahko vidijo vsi.

Cvet je enak do vseh: nikomur ne daje prednosti. Vsakdo lahko uživa v njegovi lepoti in v njegovem opojnem vonju, brez kakršne koli tekmovalnosti. Cvet je za vsakogar enak, za vse isti. Zanj ne obstajajo razlike.

Potem radodaren: brez zadržkov ali omejitev razdaja svojo skrivnostno lepoto in naravno dišavo. Cvet se v celoti žrtvuje za naš užitek, njegovo celotno življenje je posvečeno darovanju lepote in skrivnosti, ki jo nosi v sebi.

In potem prijazen: premore toliko nežnosti, je tako ljubek, tako blizu nas, tako ljubeč. Njegova prisotnost nas navdaja z veseljem. Cvet je vedno vesel in srečen.

Srečen je tisti, katerega kvalitete so enake lastnostim cvetov. Poskusite gojiti v sebi te prefinjene lastnosti," je učila Mati.

Duhovni pomen cvetja

Prepoznavanje duhovnega pomena cvetja ni nekaj, kar je mogoče storiti z umom, je poudarjala Mati. "Vstopiti moraš v samo naravo cveta. Ko se povežeš z njegovo notranjo resnico, veš, kašen pomen ima. Gre za miselno projekcijo. Ne gre niti za zaznavo niti za občutek, temveč za nekaj od obojega, za posebno vibracijo. Kadar si v stiku s cvetom, ko ga čutiš in se uskladiš z njegovo vibracijo, prejmeš vtis, ki ga lahko prevedeš v misel. Rože so instinktivne. Niso le ekstremno občutljive na energije, ki jim jih namenjamo, temveč tudi same oddajajo energijo.

Še več, rože nam lahko odgovarjajo in vibrirajo v stiku ali projekciji ter sprejemajo pomen. Rože čutijo našo naklonjenost – če jih pravilno negujemo, če jih imamo radi, če se jim čutimo blizu, bodo cvetele v veliko večji harmoniji in sreči, bolje bodo rasle in živele dlje. Rože so žive in občutijo, zato je do njih treba biti nežen in pozoren, in vedno trpijo, če so zaprte v sobi."

Ljubezen do rož nas torej odpira za njihov globlji pomen. Z njimi lahko komuniciramo, se pogovarjamo in jih poslušamo – to ve večina vrtnarjev in veliko otrok. Vsi pa lahko eksperimentiramo – in pozorno opazovanje odpiranja rumenih cvetov svetlina na vrtu ob sončnem zahodu lahko preraste v eno od najlepših poletnih meditacij.

Gledati svet skozi rožo

"Danes sem opazila, da je mogoče gledati svet skozi prosojni cvet široko razprte vrtnice," je zapisala pisateljica Alenka Rebula v enem od svojih zapisov.

"Svet skozi rožo je drugačen, omehča se in zadehti. Obda ga rdeče sevanje, mehke črte zavalovijo in vse postane nežnejše. Ostrine izginejo in naokrog se razlije toplo žarčenje.

V sredini se zazibljejo prašniki in zlati venec spregovori o plodni prihodnosti, o najmanjšem, v katerem se nadaljuje življenje.

Skozi rožo postanejo moje oči rosno mlade.

Nekaj nežnega se me dotakne in me spomni, da rabim lepoto, če naj živim."

Duhovna imena nekaterih dobro znanih rož (po Materi):

Iris – Razkošnost lepote

Jasmin – Čistost

Orhideja – Navezanost na božansko

Rdeči lotus – Avatar – Vrhovni – Manifestacija Absoluta v zemeljskem telesu

Begonija – Ravnovesje

Tulipan – Razcvet

Sončnica – Zavest, obrnjena proti svetlobi

Hibiskus – Dinamična moč

Španski bezeg – Odmaknjenost

Hortenzija – Misli, ki stremijo k božanskemu

Vrtnica – Predaja, Ljubezen do božanskega

Narcisa – Moč lepote

Gladiola – Sprejemljivost

Pelargonija – Duhovna sreča

Kaktus – Bogastvo

Dalia – Plemenitost

Tekst: Vesna Fister

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri