Navdušenje ima visoko energijsko frekvenco

Njihov cilj, vizija je v marsikaterem pogledu povezana z delom, ki ga deloma že opravljajo in v katerem uživajo. Iz tega izvira tretji način prebujenega delovanja, navdušenje.

Navdušenje pomeni, da je delovanje prežeto z užitkom, obenem pa ga navdihujeta cilj, vizija, h kateri stremite. Ko se užitek dopolni s ciljem, se spremeni energijsko polje ali vibracijska frekvenca delovanja. Užitek se oplemeniti z nečim, kar bi lahko imenovali strukturna napetost. Preobrazi se v navdušenje. Na vrhuncu ustvarjalnosti, ki jo izpolnjuje navdušenje, je delovanje izjemno intenzivno in prežeto z energijo. Počutite se kot puščica, ki leti proti tarči – in v letu uživa.

Zunanjemu opazovalcu se lahko zdite, kot bi bili pod stresom, a intenzivnost navdušenja nima nič opraviti s stresom. Stres vas prevzame, kadar si bolj želite doseči cilj, kot pa delovati iz zavesti. Poruši se ravnovesje med uživanjem in strukturno napetostjo; napetost prevlada. Prisotnost stresa je navadno znak, da se je ego vrnil in da ste se ločili od vesoljne ustvarjalne sile. Namesto nje delujeta le naprezanje in hlepenje, zato se morate boriti in "trdo delati", da bi vam nekaj uspelo. Stres vedno okrni kakovost in tudi učinkovitost delovanja. Obstaja tudi močna povezava med stresom in negativnimi čustvi, kot sta tesnoba in jeza, ki na telo delujeta kot strup. Stres pa je že prepoznan kot eden glavnih vzrokov za degenerativne bolezni, kot so rak in srčna obolenja.

V nasprotju s stresom ima navdušenje visoko energijsko frekvenco, zato je v sozvočju z ustvarjalno silo univerzuma. Ralph Waldo Emerson je dejal: "Vsakršno veliko delo ni bilo nikoli doseženo brez navdušenja." Druga beseda za navdušenje, entuziazem, izhaja iz stare grščine – en in theos, kar pomeni bog. In sorodni izraz enthousiazein pomeni "biti navdahnjen z bogom". Ko vas bo spremljalo navdušenje, boste ugotovili, da vam samim vsega ni treba storiti. Pravzaprav sami niti ne morete narediti ničesar zares pomembnega. Trajno navdušenje prinese val ustvarjalne energije in vse, kar morate storiti, je, da se mu prepustite. Navdušenje vnese v delovanje izjemno moč.

Ljudje, ki še nimajo dostopa do te moči, bodo na "vaše" dosežke gledali s spoštovanjem in jih mogoče pripisali vaši ustvarjalni sposobnosti. Toda vi poznate resnico, na katero je pokazal Jezus, ko je dejal: "Jaz sam od sebe ne morem ničesar storiti." V nasprotju s hlepenjem ega, ki prikliče nasprotovanje, sorazmerno z močjo hlepenja, navdušenje nikoli ne nasprotuje. Ni podvrženo konfliktu; ne ustvarja zmagovalcev in poražencev. Temelji na vključevanju in ne na izključevanju.

Ni mu treba izkoriščati ljudi in manipulirati, ker je ustvarjalna sila že v njem in ne potrebuje energije iz drugotnih virov. Hlepenje vedno skuša nekomu ali nečemu nekaj odvzeti, navdušenje pa daje iz svojega lastnega obilja. Kadar naleti na ovire v obliki nasprotujočih si okoliščin ali ljudi, ki niso pripravljeni sodelovati, se z njimi nikoli ne spusti v boj, ampak jih obide, ali pa s popuščanjem in sprejemanjem nasprotujočo energijo spremeni v podpirajočo. Nasprotnika spremeni v prijatelja. Navdušenje in ego ne moreta soobstajati. Prisotnost enega pomeni odsotnost drugega.

Navdušenje ve, kam gre, obenem pa je globoko povezano z zdajšnjim trenutkom, z virom živosti, radosti in moči. Navdušenje ne hlepi po ničemer, saj mu ničesar ne primanjkuje. Je eno z življenjem. In naj so z navdušenjem navdahnjene dejavnosti še tako dinamične, se v njih ne izgubite.

V središču kroga vedno ostaja miren, a zelo živ prostor, jedro spokojnosti sredi delovanja, ki je izvor vsega, a obenem nedotakljiv od vsega. Z elementom navdušenja se povsem uglasite z zunanjim ustvarjalnim načelom univerzuma, ne da bi se istovetili z njegovimi stvaritvami, torej brez ega. Kjer ni istovetenja, ni vezanosti, enega glavnih virov trpljenja. Ko se val ustvarjalne energije umakne, se strukturna napetost poleže, ostane pa radost v vsem, kar delate. Nihče ne more ves čas živeti v neprekinjenem navdušenju. Pozneje bo morda prišel novi val ustvarjalne energije in obnovil navdušenje.

Ko nastopi povratno gibanje, ko oblike začenjajo razpadati, navdušenje izgubi pomen. Navdušenje pripada širitvenemu obdobju življenja. S povratnim gibanjem, potovanjem domov, se lahko uglasite le s predajo.

Naj povzamemo. Užitek v delovanju, združen z vizijo cilja, h kateremu stremite, se preobrazi v navdušenje. Kljub cilju mora to, kar delate v zdajšnjem trenutku, ostati središčna točka vaše pozornosti, drugače se boste oddaljili od namena univerzuma. Preverite, ali ni vizija cilja le vaša poveličana samopodoba, zakrita oblika ega, kot na primer hlepenje, da bi postali slavni filmski zvezdnik, slaven pisatelj ali bogat podjetnik. Preverite tudi, ali se vaš cilj ne osredinja predvsem na to, da bi nekaj posedovali, mogoče vilo ob morju, lastno podjetje ali deset milijonov dolarjev na bančnem računu. Poveličana podoba sebe ali vizija, da nekaj posedujete, je le statičen cilj brez dejanske moči. Cilji naj bodo dinamični, usmerjeni k dejanjem, ki vas povezujejo s soljudmi in celoto. Sebe si ne zamišljajte kot slavnega človeka; vaša vizija naj bo navdihovanje soljudi in bogatenje njihovih življenj. Doživite njegov blagodejni vpliv na vaše življenje in življenja drugih. Občutite se kot prehod, skozi katerega teče energija iz neudejanjenega Izvora vsega življenja v dobrobit vseh.

Takrat je cilj, vizija v vas že resničnost na ravni uma in občutkov. Navdušenje je sila, ki zamisel, mentalni načrt prenese v fizično dimenzijo. Gre za ustvarjalno mišljenje, zato ni treba ničesar hoteti. Ne morete uresničiti tistega, kar hočete, ampak samo tisto, kar že imate. S trdim, a stresnim delom sicer lahko marsikaj dobite, vendar to ne bi bilo v duhu nove zemlje.

Jezus nam je predal ključ za ustvarjalno mišljenje in zavestno ustvarjanje oblik, ko je dejal: "Za vse, kar molite in prosite, verjemite, da ste že prejeli in se vam bo zgodilo."

Celotno poglavje iz knjige Nova zemlja Echkarta Tolleja lahko preberete v poletni številki revije Sensa.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja