Krščanski božič je le eden od zamaskiranih poganskih praznikov, ki jih praznujemo v čast obujenih sil narave

Naša predstava o božiču bi bila brez osvetlitve njenega astrološkega vidika nepopolna. Krščanstvo je namreč, podobno kot druge velike religije, religija astrologije oziroma religija Sonca. Ta izvira od Babiloncev in sega še dlje v zgodovino. Temelj sončne religije je sončni sistem s Soncem v osrednji vlogi.

Krščanski božič je le eden od zamaskiranih poganskih praznikov, ki jih praznujemo v čast obujenih sil narave (foto: profimedia) profimedia
25. 12. 2018

Sonce predstavlja 99 odstotkov mase našega sončnega sistema in sleherni trenutek vpliva na naša življenja, ne le v fizikalnem smislu. Ob subtilnih pojavih na njem in v njem se spreminjamo tudi mi. Razumeti pradavno simboliko Sonca pomeni razumeti vse glavne svetovne religije. Treba je razumeti, da so sonca in druga nebesna telesa le fizični izraz kozmičnih sil, božanskih entitet, ki v stvarstvu igrajo različne vloge. Tudi naš planet je živo bitje, gostitelj človeških duš, ki na njem prehajajo skozi zahtevno duhovno šolo.

Stvarstvo je v znamenju igre med svetlobo in temo, ki simbolizirata tudi dobro in zlo. Vse v naravi se dogaja v ciklih različnih dolžin. Kar se dogaja v daljšem ciklu, se marsikdaj na primeren način ponovi tudi v krajših ciklih, pri čemer je prisotno spiralno dviganje; ne gre za preprosto ponovitev starega pojava, pač pa se vsakokrat pridruži še nekaj več. To je mehanizem, ki naravi zagotavlja napredek.

Naš sončni sistem na svoji poti okrog centralnega sonca galaksije potuje skozi številna ozvezdja, ki jih ponazarjajo zodiakalna znamenja. Zaradi nagnjene osi Zemlje imamo štiri letne čase, ko se klimatske razmere v različnih krajih izraziteje spreminjajo. Tudi dan in noč iz tega razloga nista enako dolga; pozimi se dnevi krajšajo, poleti pa daljšajo. Dvakrat na leto imamo enakonočje (ekvinokcij), dvakrat pa Sončni obrat, solsticij. Ob zimskem solsticiju, 21. decembra, je noč najdaljša, vpliv teme in sil, ki so obvladovale zadnji del leta ter prisilile naravo k mirovanju, pa je s tem dnem presežen. Sonce znova prične pridobivati svojo moč, ob zmagoslavju svetlobe nad temo pa se znova prebuja življenje v nas.

Prične se nov cikel rasti, budi se optimizem. Prihaja čas, da se dvignemo in napolnimo življenje z večjo globino, z novo kakovostjo. Kateri dogodek v letu bi utegnil biti pomembnejši? Ali menite, da je naključje, da je velik del predkrščanskih bogov rojenih 25. decembra? 21. ali 22. decembra, ko je Sonce na najnižji točki svoje moči v letu, simbolično umre in se po treh dneh, torej 25. decembra, ponovno rodi. To rojstvo so obeleževala vsa stara poganska ljudstva. Krščanski božič je le eden od zamaskiranih poganskih praznikov, ki jih praznujemo v čast obujenih sil narave.

Sporočilo tega praznika je naslednje: prišla je odrešitev: sile teme so poražene, prihaja svetloba, življenje, optimizem in napredek.

Ob zavedanju tesne povezanosti zunanjosti z notranjostjo razberemo iz sporočila namig, da je čas za prebuditev in oživitev naše notranjosti, naše duše. Prebuditev pomeni prepoznati se kot duhovno bitje in ozavestiti v sebi resnično Stvarnikovo bit, ki izvira iz kozmičnega Kristusa. To je veličasten dogodek, ko se prične naš povratek k Očetu, ki potrpežljivo čaka, da se vrnemo »domov«.

Marsikoga preseneti, da je Jezusova življenjska zgodba na las podobna zgodbam drugih prerokov in božanstev (Krišna, Oziris, Horus, Tamuz, Indra, Quetzalcoatl ...), ki so v različnih časih vernikom sporočali iste resnice in nauke. Njihov prihod so napovedale prerokbe, v izpolnitvi katerih je bilo razbrati božji načrt. Kot glasniki Resnice, pripravljeni žrtvovati se za človeštvo, so ti preroki tudi sami prispevali k temu, da so se prerokbe uresničile in tako podprle njihovo verodostojnost. Tako na primer - v nasprotju s splošnim prepričanjem - Juda ni samoiniciativno izdal Jezusa. Kot eden njegovih najzvestejših učencev je dobil od Jezusa nalogo, da zavoljo uresničitve prerokbe to stori.

Celovito sporočilo božiča

Sporočila božičnega praznika v celoti razumemo, če jih povežemo s sporočili drugega največjega krščanskega praznika, Velike noči. Svoje razumevanje lahko strnem v naslednjem.

Prvič: Ob božiču je tema premagana, prihaja čas svetlobe in napredka. Namig za prebujene: Oživitev, ki jo opažamo zunaj, naj se zgodi tudi znotraj.

Drugič: Pred dva tisoč leti se je rodilo božje dete in zraslo v moža, Jezusa, v katerem se je utelesila božanska sila, kozmični Kristus. Bil je glasnik ljubezni in miru, a ga človeštvo ni razumelo. Mučeniška smrt ga je osvobodila vsega hudega; po smrti je vstal in zaživel v svetlobi. Namig za prebujene: Vsak od nas je duhovno bitje, ki po smrti vstane in nadaljuje življenje, kajti za duhovna bitja smrt ne obstaja.

Tretjič: Osebna drama, ki jo je preživel Jezus, govori o procesu v nas samih. Gre za proces notranjega obračuna z egom, ko se osvobodimo notranjega tirana – ega, ki zasužnjuje našo dušo in duši našo ljubezen. Ko naš lažni jaz umrekot Jezus – se tudi mi osvobodimo trpljenja in kot čista duša najdemo pot k Očetu.

V božično zgodbo vtkana sporočila so tako globoka, da jih ne moremo dojeti naenkrat, temveč se nam razkrivajo postopoma. Razume jih vsak po svoje. Žal površni, kot smo, ne poskušamo razbrati njihovega globljega pomena. A praznovanje božiča ima pozitivne učinke tudi, če se v zgodbo ne poglabljamo, a spoštujemo praznik. V prazničnem vzdušju utrjujemo družinske stike in vezi in se tako močneje, z več ljubezni, medsebojno povezujemo. Kasneje v božiču – morda v naslednjem življenju – odkrijemo večjo globino, a brez potrebnega znanja, da bi spoznanja prelili v prakso. Da bi jih udejanili na mnogo konkretnejši ravni , je poleg globokega razumevanja potrebna predanost Očetu, nesebična ljubezen in duhovna moč.

Božična zgodba govori o božjem detetu, a to dete smo pravzaprav mi sami. Rodi se v nas, ko smo za to pripravljeni. Naj v letošnji božič posije nova luč, luč močnejšega zavedanja, kaj nam ta praznik v resnici sporoča in prinaša. Ko se odpremo novemu znanju in ljubezni, nam Stvarnik nasuje pravih daril.

Zoran Železnikar, www.prisluhni.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri