Kdo je resnični Božiček?

Največji družinski praznik krščanstva praznujemo, ne da bi vedeli, kakšen je njegov izvirni simbolni pomen. A ne le praznika, tudi elementov, ki ustvarjajo praznično vzdušje.

Kdo je resnični Božiček? (foto: profimedia) profimedia
22. 12. 2016

Koga v resnici predstavlja možiček v rdečem plašču s šilasto kapo, ki je osrednja figura božičnega praznika? Kaj se skriva za božičnim drevesom in bogato simboliko, ki daje prazniku posebno privlačnost?

Krščanski nauk, dostopen širšim množicam, razlaga površinski pomen dogodkov in simbolike, globlji pomen pa je razumljiv le tistim, ki poznajo ključe, simbolni pomen bistvenih elementov. A kako do njih? Razkriva jih gnoza, eden najbolj verodostojnih virov duhovnega znanja. Gnoza je celovita znanost, ki razlaga življenje skozi občutenje življenja samega in utemeljuje večne resnice na lastnem izkustvu. Je filozofski sistem, skozi katerega lahko ponovno pridobimo raven zavesti, ki smo jo izgubili.

Gnoza je temelj številnih religij, tudi judovske in krščanske. Krščansko in judovsko versko izročilo imata isti izvor. Zgodba o Božičku je tesno povezana z judovsko kabalo, starodavno modrostjo, ki podaja eno od najbolj dodelanih zgodb o naravi stvarstva. Ta zgodba je precej bolj zapletena kot materialistični koncept, ki so nam ga razlagali v šolskih klopeh.

Popotniki po vijugastih cestah ezoteričnih znanj se prej ali slej srečajo s kabalo in njenim sefirotskim drevesom, drevesom življenja, ki pojasnjuje ustroj makrokozmosa in mikrokozmosa. Ustroj stvarstva in ustroj človeka sta le dve plati istega fenomena, zato je zelo pomembno, da ju poznamo. Tu podajam – za potrebe razumevanja simbolike v ozadju božiča – čim bolj preprosto razlago.

Judovska kabala

Sefirotsko drevo je geometrijska struktura v obliki grozda, sestavljena iz desetih elementov – sefir, ki imajo večplasten pomen. Grozd sestavljajo trije trikotniki, logosni, etični in magični, postavljeni drug nad drugega, in podaljšek (deblo) v obliki desete sefire, tako da slika spominja na smrečico. Božična smrečica naj bi človeka spomnila na ustroj stvarstva in njegovo mesto v njem.

Iz drevesa življenja razberemo, da je človek zgrajen po enakih načelih kot vesolje; je odslikava vesolja v malem. Oba imata isti izvor, isto duhovno ozadje. Iz drevesa razberemo, da se temu kozmičnemu izvoru približamo postopno, v desetih korakih, tako da se razvijemo in krepimo zavedanje svojega božanskega izvora skozi razvoj posameznih sefir. Sefire v obliki krogov predstavljajo entitete, ki sestavljajo stvarnost, pa tudi ravni zavesti in njim pripadajoče lastnosti oziroma vrline.

Izven sefirotskega drevesa je izvor vse kreacije, Absolut, nepogojen abstraktni prostor ali polje univerzalne zavesti, v kabali imenovan Ain oz. Ain soph, tisto kar je, je vedno bilo in vedno bo. Je entiteta, nerazumljiva pameti in predstavlja izvor Biti, vsega, kar biva. Iz Absoluta, ki je izvor duha in materije, izhaja črna svetloba, ki ustvarja kaos, maternico, iz katere se rojevajo in umirajo svetovi. Tako je nastalo prvobitno vesolje in vsa kreacija, ki se na omejeni fizični ravni odraža s posredovanjem sefir drevesa življenja.

Prva od sefir, prvi logos, imenovan Keter, ponazarja kozmični izvor človeka, našo avtentično Bit; v krščanstvu jo imenujemo bog Oče, v hinduizmu pa bog Brama. Ta nastopa kot trojstvo in se izraža skozi dve dodatni entiteti, logosa, Hokmah in Binah; v hinduizmu ju ponazarjata božanstvi Višnu in Šiva, v krščanstvu pa Sin (kozmični Kristus, sončni logos) in Sveti duh. Kozmični Kristus ni osebnost, temveč izvorna kozmična sila, sončni logos, ki ga v materialnem svetu opažamo kot centralno Sonce, izvor življenja. Sveti duh pa je Mati v nas, božanska Mati, ki jo ponazarja boginja Izis ali devica Marija.

Drevo življenja

Ustvarjalno načelo kozmosa se ponovi na ravni mikrokozmosa. Drugi, etični trikotnik sefirotskega drevesa ponazarja našo duhovno naravo. Sefira Chesed , v hinduizmu Atman, predstavlja našega notranjega Očeta, manifestacijo notranjega Kristusa, ki vsakomur od nas daje voljo in življenjski smisel. Chesed rodi dve sefiri – Geburah in Tiferet, ki predstavljata božansko dušo (budi) in človeško dušo (manas). Duša je torej večslojna in bolj kompleksna struktura, kot si običajno predstavljamo.

Spodnje štiri sefire Necah, Hod, Jesod in Malkut predstavljajo orodja, s katerimi človeška duša deluje – pamet (mental), čustva (astral), vitalnost (energijsko, etrsko telo) in fizično telo.

Kabala razlaga tudi izvor naših darov in potencialov. Intuicija je lastnost, ki izhaja iz naše budične ravni, ravni duše. Razum, ki je v krempljih našega ega, deluje s pomočjo strukture na miselni ravni. Naše fizično telo (Malkut) nam služi kot instrument za izkušanje fizičnega sveta, pa tudi za doživljanje miselnih in čustvenih vtisov. Vitalnost pa nam daje eterična energija, ki je naša spolna energija iz sefire Jesod.

Sefire simbolizirajo tudi posamezne značajske lastnosti, ki jih moramo razviti na poti svoje duhovne rasti. Sefira Tifaret predstavlja lepoto, Geburah pravičnost, Chesed ljubezen, Hokmah modrost, Binah pa razumevanje.

Skrita simbolika

In kako povežemo kabalo z božičem? Božiček simbolizira Očeta, naš duhovni izvor, ki se spusti na fizično raven in nam prinaša darila – znanje in sposobnosti, da se vrnemo k njemu. Skozi zgodovino so nas obiskali številni njegovi glasniki, kakršni so bili denimo Krišna, Buda in Jezus. Vsi so utelešenje kozmičnega Kristusa in prinašajo njegova sporočila. Jezus iz Nazareta je denimo človeštvu pokazal, da človek presega zgolj materialno naravo in opozoril na pomen ljubezni, na nujnost preseganja ega.

Božično drevo torej predstavlja sefirotsko drevo, drevo življenja, ki nas spomni na ustroj stvarnosti in na našo povezavo z njo. Pomembno je, da se zavemo našega poslanstva v vesolju. Tu nismo zaradi užitkov in trpljenja, temveč zaradi prepoznave, kdo smo. Kroglasti okraski na božičnem drevescu ponazarjajo posamezne sefire. Lučke naj bi predstavljale odprte sefire, plemenite lastnosti, ki smo jih osvojili. Darila pod drevescem so darila Očeta, znanje, ki nas vodi v višave.

Žal je pravo simboliko božiča zamenjala plehka potrošniška predstava o dobrem možu, ki živi na severu in na saneh prinaša darila. V njej ni sledu o višjem namenu življenja, o težnji za doseganje duhovnih idealov, ki je pogoj za napredek človeka in družbe. Le naša duhovna rast nas pripelje do sreče, miru in blagostanja. Vredna je, da ji posvetimo vso svojo energijo. V zadnji fazi nas popelje do popolne samouresničitve, do odrešitve iz solzne doline in zlitja z izvorom, iz katerega izhajamo.

Zoran Železnikar, www.prisluhni.si

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri