Kako pomagati umrlim

Večina duhovnih tradicij opravlja obrede za umrle. Ti obredi ne predstavljajo le suhoparne tradicije, na umrle imajo blagodejen in učinkovit vpliv. Pomagajo jim pri lažjem, manj tesnobnem prehodu in lažjem slovesu. 

Kako pomagati umrlim (foto: unsplash) unsplash
17. 8. 2018

Kadar preživeli močno žalujejo, onemogočajo umrlemu normalen prehod in ga navezujejo na zemeljsko raven, s čimer ovirajo njegovo duhovno rast (ki v ternutku smrti postane le še bolj intenzivna). Kaj lahko storimo za naše umrle?

Nenadna ali nasilna smrt pogosto onemogoča nemoten prehod

Kadar doleti človeka nenadna ali nasilna smrt, je prehod še posebej otežen. Duša umrlega lahko v takem primeru ostaja med svetovi, se poskuša vrniti v svoje telo in se navezuje na okoliščine zemeljskega življenja, ki ga je živela. To je pogosto pri ljudeh, ki so bili umorjeni, ki so zakrivili hud zločin proti drugim ljudem, ki so storili samomor. 

Duh umrlega, ki ne more preiti, se bo pogosto zadrževal v svojem domu, na kraju kjer je umrl, ali v bližini svojih ljubljenih. Te duše včasih želijo vzpostaviti stik s preživelimi, kar lahko preživelim, ki ne vedo, kaj se dogaja, povzroči stres.

Pogosto duše umrlih ostajajo, ker še niso dokončale pomembnega dela in potrebujejo pomoč. Medij ali oseba, ki komunicira z dušami umrlih, lahko pomaga tem dušam tako, da prisluhne njihovim željam in nato pomaga izpolniti tisto, kar je nedokončano in kar jih veže na preteklo življenj. S tem, ko izpolnimo voljo umrlega, ga osvobodimo spon na življenje, ki se je izteklo in mu omogočimo mirnejši prehod. Tibetanski budisti pa pravijo tudi, da s takšno pomočjo tudi sebi ustvarimo pozitivno karmo. Tudi z vidika nabiranja pozitivne karme je pomoč umrlim za budiste tako pomembna. 

Duše umrlih, ki so storili samomor, imajo pogosto težave s prehodom, saj jih navdaja obžalovanje in tesnoba. Pogosto jih navdajajo občutki krivde in zadržujejo se v bližini svojih ljubljenih in jih prosijo za razumevanje in odpuščanje. Takemu duhu najbolje pomagamo tako, da mu pošljemo odpuščanje in razumevanje. Vedeti mu damo, da lahko preide in da mu je vse odpuščeno, da si zasluži prehod in "nebesa". 

Najpogostejše duše, ki ne morejo preiti, so tiste, ki se bojijo pekla, torej tiste, ki so zakrivile zločin. Zavedajo se svojih napak in si ne morejo predstavljati, da bi jim lahko bilo odpuščeno in omogočeno, da preidejo. To so najneprijetnejše duše, saj so polne strahu, krivde in jeze. Le najbolj izkušeni mediji, ki so vešči psihične zaščite, lahko delajo s takšnimi dušami.

Duhovni pomen pomoči umrlim

Tibetanski budisti učijo, da ko umremo, naša zavest prosto lebdi in tava po bardih (vmesnih stanjih smrti med preteklim življenjem in prihodnjim življenjem) in izkuša zelo intenzivne izkušnje. V tem stanju je prisoten neizmerno velik potencial za osvoboditev (razsvetljenje, izstop iz cikla reinkarnacije), saj sposobnosti bardišnega uma daleč presegajo sposobnosti utelešenega uma. Um v bardičnem stanju je devetkrat močnejši in okolje, v katerem se giba, je manj trdno. Če si bardični um zamisli nek kraj, se tam tudi znajde. Če pa se je sposoben osredotočiti na duhovno resnico, ga lahko le-ta tudi osvobodi. V tolikšni meri je v bardičnem stanju povečana naša možnost osvoboditve

V obsmrtnih bardih se nam večkrat prikazuje naša razsvetljena narava, vendar naš um ni dovolj osredotočen, da bi jo prestregel in se osvobodil. Če je um dovolj izurjen, se lahko v trenutku osvobodi.

Um je v bardičnem stanju mnogo močnejši, hkrati pa je tudi toliko nestabilnejši. V bardičnem stanju namreč izginejo racionalni okvirji, ki so um ohranjali trden ali celo okorel v utelešenem stanju. V bardičnem stanju je um podoben naši zavesti med sanjami - kolikšna možnost obstaja za povprečnega človeka, da se bo v sanjah zavedel, da so to sanje?

Vse prakse pomoči umrlim temeljijo na zavedanju o zgoraj omenjenih lastnostih bardičnega uma. Duhovi umrlih nas slišijo. Tibetanska knjiga mrtvih se v dobesednem prevodu imenuje "Osvoboditev v bardu skozi poslušanje". Tradicionalno so lame (tibetanski budistični menihi) umrlim 49 dni prebirali Tibetansko knjigo mrtvih (Bardo thodol). Lame umrlim govorijo:

"Zdaj si mrtev, zapustil si svoje telo in vstopil v bardo smrti. Ne moreš se vrniti; ne poskušaj priti nazaj; pojdi naprej. Danes se bo zgodilo /vsak dan se ta del spremeni, saj se spreminjajo tudi izkustva v bardu/. Pojavljali se bodo prividi, močne luči in zvoki. Ne boj se. Ne morejo ti škodovati. So projekcije tvojega uma. Glej jih kot to, kar so in pojdi proti svetli svetlobi. Zlij se s svetlobo; to je tvoj razsvetljeni um." 

Na ta način lame mrtve neprestano vzpodbujajo in jim pomagajo pri osredotočanju. Pravzaprav nam sploh ni potrebno govoriti. Lahko le mislimo nanje in njihova zavest bo priklicana k nam.

Prva stopnja pomoči umrlim je torej vzpostavitev komunikacije. Druga stopnja pa je generacija dobrodejne duhovne energije, ki jim bo pomagala. To lahko dosežemo na različne načine: invokacija blagoslovov, molitve in obredi, yantre (svete geometrijske slike, ki utelešujejo energijo božanstev), daritve, daritve hrane, daritve v imenu umrlega ... 

Stik lahko vzpostavimo s komerkoli, ki je prešel in slišali nas bodo. Z njimi se lahko pogovarjamo na glas ali pa telepatsko; dokler mislimo nanje in usmerjamo energijo k njim, nas bodo slišali. Morda ne bomo vedno slišali odgovora, če ne vemo, kako se sozvočiti z energijami na drugi strani, vendar smo lahko prepričani, da so dobili naše sporočilo. Pošljemo jim lahko zagotovilo, da je vse v redu, ljubezen, odpuščanje in sočutje.

Prehod je nujni del cikla življenja in moten prehod ovira tako življenje preživelih kot nadaljevanje umrlih. Zato je prehod umrlih izjemnega pomena za vse nas

Ana Drevenšek

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri