Buda – razsvetljeni

Gavtamov oče je bil kralj ter poveljnik klana sakja, klana borcev. Kmalu po Sidharthovem rojstvu je njegova mama sanjala o belem slonu in družina je, kot je bilo v navadi, poklicala dvornega interpreta sanj, da razloži njihov pomen. Napovedal je, da bo Sidhartha nekega dne slaven duhovni vodja.

10. 1. 2011

Oče je seveda iz sina hotel narediti slavnega bojevnika, kot je bil on sam, a deček je že v mladosti pokazal zanimanje za lepe stvari in je veliko ur namenil estetiki in razmišljanju.
Po dogovorjeni poroki s prelepo princeso se mu je rodil sin Rahul.

Nekega dne med sprehodom je Sidhartha srečal staro ženico, ki se je opotekala in si pri hoji pomagala s palico. Vprašal jo je, kaj je narobe z njo in odgovorila mu je, da je pač stara. Takrat se je princ prvič zamislil, da vse ljudi doleti enaka usoda in da starost nikomur ne prizanaša. Še isti dan je Sidhartha srečal bolnega moža in prvič videl truplo. Naslednji dan je srečal Sadhuja, mistika, svetega moža, čigar obraz je žarel od znanja in izkušenj, in princ se je začel spraševati, kaj ima ta mož, česar drugi nimajo.

Odločil se je poiskati odgovor in odpravil se je na pot od vasi do vasi, da bi našel nekoga, ki bi mu vedel odgovoriti. Na tej poti ni bil uspešen in dolgo ni našel nikogar, ki bi mu pojasnil misterioznost življenja ali potešil lakoto po znanju.

Odločil se je za meditacijo in ob tem je nehal jesti, dokler se mu telo ni popolnoma posušilo, da so se videli že vsa rebra in kosti. V meditaciji je preživel 49 dni pod drevesom bodhi v kraju Bodhgaja. Ker ga v meditaciji ni moglo nič premotiti, so ga ljudje začeli klicati Buda – razsvetljeni ali prebujeni.

Ob koncu meditiranja je Buda obiskal kraj Sarnath blizu Varanasija in poklical pet duhovnih učiteljev in njim prvim spregovoril:

Življenje je polno trpljenja.
Trpimo zaradi poželenja.
Trpljenje lahko premagamo z nadzorovanjem poželenja.
Da lahko nadzorujemo poželenje, sledimo osemdelni poti.

Osemdelna pot je sestavljena iz znanja, želje po dobrem delu, pravilnega govorjenja, etičnega vedenja, etičnega življenja, pravilne miselnosti ter koncentracije in napora, ki ga vlagamo v izboljšanje stvari. (povzeto po knjigi Holy Cow and other Indian Stories)

Natasa Zajc, www.natasazajc.com

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri