Ko se odpiramo samo materialnim dobrinam in pozabimo na svojo notranjost, se blaginja življenja odmika, saj je resnična radost, ko stvari delimo z drugimi in si želimo pravične ureditve našega družbenega sistema. Vse dobre stvari se vračajo in se desetkrat ali stokrat povrnejo, če jih delamo iz čistega srca.
Ko se predamo Božjim občutkom v nas samih, nas Bog ponese v svoj objem in nam da vso pravičnost tega sveta na dlan. Pokaže nam pravično pot v razodetju svoje ljubezni, ko nas usmerja po tisti poti, ko nam vedno stoji ob strani in se trudi pripeljati razodetje v naš hram. Ko se odpremo Božji ljubezni v nas samih, je to prava pot pravičnosti in poti v raj na nivoju našega bivanja.
Ko se odpiramo samo materialnim dobrinam in pozabimo na svojo notranjost, se blaginja življenja odmika, saj je resnična radost, ko stvari delimo z drugimi in si želimo pravične ureditve našega družbenega sistema. Ko se veselimo vsakega majhnega trenutka, se bliža blaginja naše radosti in nam odpira vrata Božjega vnebozetja in nas pelje v pravičnost našega življenja samega, saj ko se damo na prvo mesto ozaveščanja samega sebe in se podredimo Božji volji v nas samih, takrat je to pot, ki nas vodi k naši sreči in upanju na boljši jutri, ki se odpira v pravičnosti sistema družbe, ki nikogar ne zanemarja, poskrbi za revne in uboge in jih da na prvo mesto socialne pomoči.
Ko se trudimo le za sebe, pozabljamo, da smo lahko tudi mi kdaj v taki situaciji, ko bomo potrebovali Božjo pomoč, ki se nam odmika, ko skrbimo le zase. Vse dobre stvari se vračajo in se desetkrat ali stokrat povrnejo, ko jih delamo iz čistega srca. Čisto srce nas vodi po poti ljubezni in sprejemanja samega sebe, ko se začnemo sprejemati v svoji podobi, nam Božja podoba ni daleč. Sprejmimo se v svoji notranjosti z vsemi unikatnimi posebnostmi in se odprimo Božji ljubezni, ki nas ohranja pri življenju takrat, ko se nam izteka pot našega upanja.
Ko zaupamo vase, se prepuščamo Božji volji v nas samih, da nam pokaže pravo pot samozaupanja in verodostojnosti naših odločitev in sprememb, in nas postavlja na pravo pot. Ko se trudimo za druge, da jih ozavestimo o naših spremembah, takrat se trudimo narediti svet boljši kot je kdajkoli bil, saj ko smo ponosni nase, se nam odpira blaginja našega bivanja. Ko smo ponosni na svoja dejanja in iz dneva v dan čakamo, da dobimo novo priložnost da se dokažemo, takrat je upanje, da nam sledijo v našem entuziazmu po boljši družbeni ureditvi in poti, ki vodi v notranji mir. Notranji mir je občutek hrepenenja po Božji mirnosti v nas samih, ki nas postavlja na pot urejenega življenja in notranje samopodobe, ki nas kaže v luči Božje modrosti.
Ko se odpremo vsemu lepemu, kar nam Bog pošilja v naše življenje, takrat šele cenimo vsak najmanjši trenutek našega bivanja v družbi čudovitih ljudi, ki nam jih Bog postavlja na pot, saj se trudi, da nam omogoči optimalen razvoj skozi preizkušnje in skušnjave, ki nam odpirajo nova vrata samozaupanja in Božjega miru v nas samih. Ko se odpremo Božji ljubezni v nas samih, nas le-ta postavlja v center bivanja samega in nam kaže pot radosti in sprejemanja življenja kot darilo, saj življenje ni samoumevno, če si ga ne zaslužimo z vsakdanjim odrekanjem pohlepu in notranjemu nemiru.
Božja iskrica v nas samih nam daje bistvo življenja samega in nam nudi oporo v najtežjih trenutkih našega življenja in nam nudi oporo, tudi ko nas vsi zapustijo. Takrat se pokaže Božji blagor v nas samih in nam zapira vrata napuha, ki nas oddaljuje od bistva našega bivanja, to je sožitja z vsemi, s katerimi bivamo, in nam odpira vrata v Božje obličje naše samozavesti, ko se predamo Božji volji.
Božja volja je pot, ki nas usmerja po poti pravičnih in hrabrih ljudi, ki jim ni tuje pomagati nekomu v nesreči, tudi če ga ne poznajo, kajti taki trenutki so dragoceni in redki. Bog nam jih pošilja v preizkušnjo in kadar jih zamudimo, se težko vračajo.
Poskrbimo zase, a ne pozabimo na naše bližnje, ki se nam trudijo približati v težkih trenutkih, in jih nagradimo s svojo pozornostjo. Ko se predamo notranjim občutkom lepote v nas samih, nas le-ti peljejo k radosti v nas samih in nam odpirajo vsa tista vrata, kjer nas čaka ljubezen in Božja radost v velikih korakih.
Ko se predamo napuhu, nas ne čaka nič dobrega, saj si zapiramo vrata blaginje dobrih medsebojnih odnosov. Postavimo se na pot, ki nam odpira vrata prijateljstva z vsemi našimi bližnji in oddaljenimi, ki se nam želijo približati v svoji veri v boljši jutri. Prava pot se nam odpira takrat, ko se spremenimo v svoji notranjosti in damo ljubezen na prvo mesto medsebojnih odnosov in se postavimo v vrsto, ko je treba pomagati.
Svojo samozavest prečistimo v notranjem miru, ko se trudimo biti boljši iz dneva v dan, in naredimo vse kar, je potrebno, da se spremenimo v taki meri, da ustrezamo Božjim kriterijem prijateljstva med narodi, ki nas popeljejo v blaginjo medsebojnih odnosov na zavidljivi ravni človeške naravnanosti v Božji luči medsebojnih odnosov, ki težijo k popolnosti. Potrudimo se biti dober oče in mož, in blaginja Božjega razsvetljenja se bliža v velikih korakih, kajti ko se ne damo na prvo mesto razdajanja svojim najbližjim, se odmikamo od lepote življenja samega, in se ne trudimo tam, kjer nam je tisočkrat poplačano; pri naših otrocih in partnerskemu odnosu, ki krepi vez med človeštvom in ohranja notranji mir v družini, ko se trudimo dati vse od sebe, da ustvarimo družinsko idilo.
Bog nam kaže pot, a če ne gremo po njej, se blaginja notranje radosti odmika in težko prigarane priložnosti Božjega posvečenja gredo drugam. Potrudimo se biti boljši kot kdajkoli in dati blagor medsebojnega odnosa in vzgoje na prvo mesto prioritetne lestvice. Poskrbimo tudi za naše okolje, saj nam je dano bivati v prelepem okolju, polnem prelepih trenutkov bivanja v sožitju z naravo. Ko se ne trudimo ohranjati narave takšne, kot jo je ustvaril Bog, uničujemo samega sebe, kajti brez narave ni življenja, brez narave se nam bliža konec, ki si ga nihče ne želi, še najmanj pa mi sami.
Potrudimo se predstavljati novo pot razumevanja bistva življenja samega na novi poti, ki nas vodi v raj na zemlji in kaže pravo pot razodetju Božje ljubezni v nas samih, kajti Božji blagor je v nas samih, ko se potrudimo biti boljši kot kdajkoli v naši preteklosti. Božji mir je nagrada za vse, ki se bližate Bogu na pravičen in naraven način, skozi vaše vnebovzetje medsebojnih odnosov in idilo, ki vam daje upanje na rešitev Zemlje kot planeta v najboljši Božji podobi v simfoniji z Božjim redom.
Sandi, www.meditacija-sandi.com
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
