S psihoterapijo do zdravih odnosov (29. in 30. marec)

Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije vabi na deseti kongres z naslovom »S psihoterapijo do zdravih odnosov«, ki bo potekal 29. in 30. marca 2019 na Teološki fakulteti v Ljubljani.

S psihoterapijo do zdravih odnosov (29. in 30. marec) (foto: unsplash) unsplash
5. 3. 2019

Kogres Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije je vsakoletno strokovno srečanje, na katerem si terapevti in zainteresirana javnost izmenjujejo nova znanja in izkušnje.

Na letošnjem dvodnevnem kongresu z udeležbo mednarodnih strokovnjakov in študentov s področja mentalnega zdravja bo kot osrednja govorka nastopila dr. sc. Vesna Hercigonja Novković s plenarnim predavanjem “ADHD – motnja pozornosti in hiperaktivnosti”.

Vesna Hercigonja Novković je integrativna psihoterapevtka z doktoratom Medicinske fakultete v Zagrebu, direktorica Poliklinike Kocijan Hercigonja, podpredsednica Inštituta D.O.M. – Inštituta za psihoterapijo in svetovanje otrokom, družini ter mladim in podpredsednica Združenja EIATSCYP (European Interdisciplinary Association for Therapeutic Services for Children and Young People). Poleg plenarnega predavanja bodo potekale različne delavnice s področja psihoterapevtskega dela in predstavitve prispevkov po tematskih sklopih.

ADHD – motnja pozornosti in hiperaktivnosti

ADHD je nevrorazvojna motnja, za katero so značilni hiperaktivno vedenje, impulzivnost in nepozornost. Pojavlja se pri otrocih, najpogosteje je opazna pri odhodu v šolo. V primerih, ko ni ustrezno prepoznana ali je neustrezno zdravljena, se motnja nadaljuje tudi v odraslo dobo (po podatkih WHO v 60 % primerih).

Pojavlja se pri 3–5 % šolskih otrok, nekaj več pri dečkih kot pri deklicah. Najbolj opazna je v začetku obdobja izobraževanja, ko se pri otrocih pojavljajo zahtevnejše in bolj strukturirane zahteve, ki v predšolski vzgoji še niso bile prisotne.

Otroci z ADHD zaradi nerazumevanja okolice pogosto postanejo žrtve zavračanja s strani vrstnikov, zaznamovani so s strani šole in občutijo nezadovoljstvo svojih staršev. Lastnega šolskega neuspeha se zavedajo, vendar ga ne razumejo, razvijajo nizko samopodobo. Nemalo jih šole ne dokonča, priključujejo se skupinam ljudi z neadekvatnim vedenjem, ki jim dajejo občutek sprejemanja.

Diagnoza, zdravljenje in prognoza

Diagnoza

Nekateri simptomi motnje so prisotni pri številnih otrocih, zato je potrebno, da za postavitev pravilne diagnoze sodeluje tim strokovnjakov. Diagnosticiranje vključuje psihiatrijo, nevrorazvojni, defektološki in psihološki pregled, lestvice ocen, šolska poročila in nevropsihološke teste pozornosti, kakor je npr. T.O.V.A. test.

Zdravljenje in prognoza

Po postavitvi diagnoze se otrok in družina vključijo v zdravljenje, ki temelji na psihoedukaciji staršev in učiteljev in na terapiji za pomoč pri prilagajanju otrokovega vedenja, po potrebi tudi
psihoterapijo ter računalniško vodene vaje. Redkeje v mlajši dobi in pogosteje v odraslosti se uporablja tudi medikamentno zdravljenje.

ADHD je treba prepoznati čim prej, da se otrok pravočasno vključi v zdravljenje in da se preprečijo kasnejši zapleti, ki se pojavijo sčasoma sočasno s številnimi drugimi težavami, ki gredo pogosto z roko v roki z ADHD motnjo, kot so vedenjske motnje, tesnoba ali tiki. O motnji je potrebno ozaveščati javnost, posebno šole in otrokovo okolje. Svetovni pokazatelji kažejo, da prilagoditev okolja vpliva na zmanjšanje številnih posledic ADHD motnje. Nekateri simptomi lahko sčasoma izginejo.

Otrok z ADHD motnjo ima pravico do zanj primernih oblik šolanja, zato je izredno pomembno izobraževanje učiteljev in strokovnih služb šol o otrokovih pravicah in načinu individualnega učenja za otroke z ADHD motnjo.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri