Ali moramo spremeniti svojo prehrano, če želimo redno vaditi jogo?
Razbijamo stereotipe o jogi
Prejšnji teden smo skupaj razbili prvi stereotip o jogi, v katerem smo govorili o prepogostem prepričanju, da moramo biti za začetek vadbe joge fleksibilni. Danes se lotevamo drugega stereotipa - če želimo redno vaditi jogo, moramo spremeniti svojo prehrano?
Vsi jogisti so vegani ali vegetarijanci
Ta trditev v praksi dejansko ne drži. Z jogo se ukvarjajo vegani, vegeterijanci, vsejedci, flekseterijanci. Odločitev o prehrani je osebna in enostavno ni povezana z vključitvijo redne vadbe joge v vaš vsakdan. Ko sem se odločala o tečaju za učiteljico joge, sem se pogosto "poigravala" s strahom, da bom zaradi joge prej ali slej postala veganka. Zato povsem razumem "strah" in zadržke ljudi, ki jogiste enačijo z vegani. Zase pogosto pravim, da sem "foodie" ali gurman, namesto nakupa nove obleke ali čevljev, se veliko raje odpravim na odkrivanje novih kulinaričnih kotičkov. Kljub temu sem v lanskem letu pri svoji prehrani naredila veliko spremembo, ki pa je bila prej kot s samo prakso joge povezana z mojh samoopazovanjem. Iz svoje prehrane sem črtala veliko sestavin živalskega izvora, najprej mlečnih, kasneje tudi meso in deloma ribe, in danes si doma skorajda v celoti pripravljam izključno rastlinsko bogate obroke.
Samoopazovanje je del jogijske poti
Skozi redno vadbo joge spoznavamo sebe na drugačen način kot smo ga vajeni. To pride popolnoma naravno, brez pričakovanj ali morebitnih pritiskov, da moramo pri sebi kaj spremeniti. Z jogo se v nas sproži občutek, da z nami ni nič narobe, hitro začnemo opažati samosprejemanje, ki ga spremlja nenehno opazovanje sebe in okolice. S samoopazovanjem hitro opazimo stvari, ki nam ne služijo najbolje in pogosto se prve spremembe zgodijo prav pri prehrani. Umirjenost, ki jo dosežemo skozi redno vadbo joge, hitro prenesemo v svoj vsakdan. Tako si na primer vzamemo čas za obroke, ki jih v miru okušamo. Telefon postavimo stran, ne jemo za računalnikom in vmesnim odpisovanjem e-pošte. Seveda temu sledi hitrejše spoznanje, če nam kakšen obrok ni ustrezal, hitro ugotovimo, katere sestavine nam povzročajo težave. Postanemo veliko bolj dovzetni na impulze, ki se zgodijo po obroku in tako hitreje pridemo do sprememb pri prehrani. Skozi svojo prakso sem ugotovila, da želim dobro počutje, ki ga občutim po vsaki vadbi prenesti oziroma razširiti na daljše obdobje. In izbira hrane ali diete, ki nam najbolje ustreza, je gotovo ena od stvari, ki zelo vpliva na naše počutje.
Povezava med veganstvom in jogo obstaja
Kljub vsemu, kar sem zapisala zgoraj, pa povezava med jogo in veganstvom dejansko obstaja. Izhaja iz enega od načel joge, ki nosi sanskrtsko ime ahimsa in pomeni nenasilje. Jogistom ahimsa predstavlja različne stvari: od odprave fizičnega nasilja do skrbi, da nad seboj ne izvajamo samokritike ali čustvenega nasilja, ki se pogosto vidi pri samoobsojanju in samoponiževanju, da za določeni stvari nismo dovolj dobri, sposobni ali upravičeni. Nekateri jogisti ahimso neposredno povezujejo z izvajanjem nasilja nad živimi bitji, kjer najdemo tudi vzporednico med izbiro prehrane, ki izključuje živalske sestavine.
En najlepših jogijskih delov je v zmožnosti interpretacije, ki si jih vsak jogist postavi po svoje in v svojih okvirjih. Pomembno je, da se zavedamo, da joga od nas ne zahteva spremembe življenjskih vzorcev in postavitve svojega vsakdana na glavo. Jogo nam v življenju dodaja način telesne vadbe, umirjanja misli in predvsem spoznavanja samega sebe. Gotovo s tem pridejo tudi spremembe, ki pa jih vsak po svoje sprejema... ali ne.
Se še niste prijavili na joga izziv za začetnike z Nino Gaspari? Potem lahko to še vedno storite tukaj.
Pridružite se nam na dogodkih Dnevi joge
Merkur Zavarovalnica skupaj s Hitradiem Center po Sloveniji na šestih lokacijah na prostem, v objemu narave, organizira dogodke Dnevi joge.
Pridružite se lahko ob sobotah med 9. in 12. uro dopoldne. Kje in kako?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
