Alenka Rebula, Josipa Prebeg: Vera vase

Navdihujoča, zdravilna in čarobna knjiga, ki jo je vredno doživeti

12. 2. 2015

So knjige. In so Knjige, kjer med branjem ihtiš, drhtiš, hrepeniš, žariš in se opogumiš za nove korake, ki vodijo onkraj domišljije. Takšna je zame knjiga Blagor ženskam, ki je nastala izpod peresa čudovite pisateljice Alenke Rebula.

Po njeni zaslugi sem spoznala, da živim v neskladju s svojimi čustvi. Padla sem globoko, preden sem si lahko rekla ''blagor tebi, ker si ženska''. To je knjiga h kateri se pogosto vračam. Z njo odkrivam, kako pomembno je prepoznavati svoje darove, se ceniti in ljubiti. Včasih se zgodi, da ljubezen, spoštovanje in nežnost do sebe pojenjajo. Takrat, ko pozabim, da je življenje moje. Časi, ki so kruti in neusmiljeni pogosto preizkušajo vero vase. Najbrž z razlogom, da lahko znova odkrijem in okrepim moč vere v svoje bistvo.

Kako pomembno je zame okrepiti vero vase, sem spoznala na Sensa vikendu v Bohinju. Niti vremenska napoved, ki je grozila s snežnimi meteži, mi ni mogla preprečiti poti v Bohinj. Zelo sem si namreč želela udeležiti delavnice Doživeti veličino sebe in drugega. In odkriti, o čem pišeta Alenka Rebula in Josipa Prebeg v knjigi Vera vase.

''Nihče ne more doživeti sebe na nov način čisto sam, ob knjigi'' je zapisano v uvodu knjige, ki v 26 korakih prepotuje ključna vprašanja našega življenja. In podpira odrešujoče v nas, kar se mora še roditi. Knjiga je nastala iz delavnic Vera vase, kjer avtorici skušata spremljati vsakogar, ki bi rad svojemu življenju dodal najpomembnejše gibalo: svoje srce. V knjigi so predstavljene metode za osebno rast v obliki kontemplacij. Cilj kontemplacij ni razumeti stavek za stavkom, temveč pustiti, da besede odmevajo v bralcu. In da sprožijo konkretne premike v novo smer.

Josipa Prebeg je na seminarjih uporabljala mnoge tehnike na podlagi svojih petindvajsetletnih izkušenj z ljudmi. Cilj je bil zaščititi čisto naravo človeka. Njen dar je, da zna prek brezna v hipu potegniti viseči most in opogumiti človeka, da se poda v negotovost.

Alenka Rebula je v knjigo nežno vtkala in povezala tri ravni:

Moč besede, ki se bralca dotakne, navdihne in vzbudi upanje

Moč poezije, ki omehča srce, ogreje dušo in nas poveže z našim ustvarjalnim jedrom

Moč strukture in razlage, ki človekovemu umu omogoča,da lahko preureja staro in sprejema novo.

V besedilo je nevsiljivo vpletla lastno doživljanje, ki bralcu omogoča, da se ne počuti osamljenega v svojem doživljanju, trpljenju in neuspehu. Knjiga vzbuja tudi ljubezen do telesa, ki ne pozna kategorije uspeha in neuspeha, temveč pozna samo nenehne poskuse na novih poteh. Vera vase nas na subtilen način uči sporazumevanja: ''ko nagovarjamo drugega, se vedno vprašajmo: naju izrečeno ločuje ali zbližuje?''

Avtorici omogočata bralcu nepozabno potovanje, kjer se izkušnje in besede srečujejo, dopolnjujejo in nadgrajujejo: ''Izkušnja brez besed se ne more zakoreniniti in dati sadu''.

Vera vase je dragocen sad dolgoletnega dela, je poročilo z velikega potovanja, ki sta ga avtorici opravili z mnogimi udeleženci. Knjigo sta zaobjeli s šopki občutkov, ki so bili izraženi med vajami na seminarjih Vera vase.

V knjigi je razkrito tudi najpomembnejše zdravilo proti zavisti: ''hvaležnost za vse, kar smo, kar imamo, kar smo doživeli, spoznali, storili, prejeli. Zavist je trnje: ko jo stiskamo v pesti, nas boli. Srčno občudovanje pa je sonce, ki posije v našo sivo pokrajino, prežene naše sence in ogreje zemljo za našo lastno setev.'' Zato bi branje te knjige predpisala kot zdravilo za ranjeno slovensko družbo, ki se duši od zavisti, namesto, da bi dihala s polnimi pljuči ob občudovanju svojih lepot.

Ob tej knjigi je moč začutiti sebe na nov način. Vendar je ob tem v veliko pomoč udeležba delavnice, kjer bralec lahko besede začuti. Preverjeno je odmev zdravilnih besed po udeležbi delavnice slišen še nekaj dni, predvsem v trenutkih, ko življenje preizkuša vero vase.

Po delavnici in branju knjige sem z vsem svojim bitjem začutila hvaležnost za darove, ki jih pred tem nisem prepoznala. Spoznala sem, da obstaja svet, v katerega si nisem upala verjeti, vendar me vznemirja in vabi k sebi. Hvaležna sem, ker sem vabilo sprejela. Tako sem lahko občutila veličino v sebi. In v drugem.

In dahnila: blagor človeku, ki takšno knjigo doživi.

Več informacij o knjigi najdete tukaj.

Danaja Lorenčič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri