Fabrizio Silei, Maurizio A. C. Quarello: Avtobus Rose Parks

Knjiga za tiste, ki verjamete v moč poguma

20. 4. 2015

Kako razložiti otroku, naj ne sklanja glave in naj se postavi za tisto, v kar verjame? Odgovor nudi slikanica Avtobus Rose Parks, ki na domiseln in otrokom razumljiv način predstavlja zgodbo o izjemno pogumni ženski. Šivilja Rosa Parks je 1. decembra 1955 v mestu Montgomery v ameriški zvezni državi Alabama vozniku avtobusa, ki je zahteval, naj odstopi sedež belcu odločno rekla NE. S tem je spodbudila enega najodmevnejših gibanj za človekove pravice.

Zgodovinski trenutek je otrokom v obliki zgodbe o dedku in vnuku približal Fabrizio Silei. Z ilustracijami jo je pospremil Maurizio A. C. Quarello, slovenski otroci pa lahko zgodbo o pogumu Rose Parks berejo po zaslugi prevajalca Deana Rajčića. Knjiga ni primerna le za otroke, temveč se bo zgodba o potrebi po človečnosti dotaknila tistih, ki verjamejo, da pogumna dejanja spreminjajo svet.

V slikanici srečamo dedka, ki se z vnukom odpravi v muzej Henryja Forda, da bi si ogledala razstavljen avtobus. Dedek je bil na avtobusu tistega dne, ko je Rosa Parks obsedela na sedežu. Vnuku razkrije dejanje, ki ga neizmerno obžaluje: ''Tistega dne me je oplazila zgodovina, šla je mimo mene kakor avtobus, jaz pa nisem znal vstopiti vanjo. Še več, videl sem Roso, kako vstopa vanjo, pa sem jo skušal od tega odvrniti. Mislili smo, da je nora, v resnici pa smo bili nori mi, ki smo bili vajeni sklanjati glave in se nikoli ničemur upreti.'' S priznanjem je vnuku pojasnil, da je pomembno imeti pogum in se postaviti za tisto, v kar verjameš.

Drobna slikanica nosi globoko sporočilo: ''Vedno je kje kakšen avtobus, ki pelje skozi življenje vsakogar izmed nas. Ti pa imej oči odprte: ne zamudi svojega.'' Slikanica ima moč, da odpre srce tistega, ki verjame, da je vedno potrebno slediti svojemu moralnemu kompasu.

V svetu, kjer je prikimavanje in nemo opazovanje precej razširjen virus, bi slikanico predpisala kot obvezno preventivo za krepitev človeškega srca in za preprečevanje pomanjkanja človečnosti.

Če velja, da nismo nikdar prestari za pravljice, najbrž velja, da nismo nikdar premladi za resnico. Zgodbo o ženski, ki je obsedela in s tem v resnici vstala, je potrebno prebrati, če želite spoznati, kako malo je pravzaprav potrebno, da se piše zgodovina. Ki ni pravljica o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi vsi le nemo opazovali. Temveč pripoved o tem, kaj se je zgodilo. Ker je pogumna ženska ravnala natanko tako, kot je čutila, da je prav. In ne tako, kot so drugi pričakovali, da bi.

In še opozorilo: branje priporočam v spremstvu otrok. Posledice so namreč neizbežne. Slikanica lahko vpliva na vas tako močno, da ne boste želeli (p)ostati samo nemi opazovalec. Otroci imajo odprte oči in odprto srce, da ulovijo svoj avtobus. Vi pa imate še vedno možnost, da svojega ne zamudite, zato odprite čudovito slikanico, ki vas bo spomnila, kdo je pogumen in kdo neumen.

Knjiga je izšla pri založbi Sanje.

Danaja Lorenčič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri