Charles Berner: Priročnik za vodenje umrlega skozi posmrtna stanja

30. 10. 2012
Deli
Charles Berner: Priročnik za vodenje umrlega skozi posmrtna stanja

Knjiga je sodobna interpretacija knjige Bardo Thodol (Tibetanske knjige mrtvih), ki jo je prevedel Lama Kazi Dawa-Samdup, izdal pa Y. Evans Wentz. Njen namen je, da služi kot vodič skozi posmrtna stanja z izrazi, razumljivimi zahodnemu človeku.

Lepota originalnega prevoda je bila žrtvovana na račun jasnosti teksta. Pri njegovem preoblikovanju si je interpret vzel svobodo, ki je temeljila na subjektivni realnosti lastnih posmrtnih izkušenj, in prevzem popolno odgovornost za to interpretacijo. Ko beremo ta Vodič pravkar umrlemu, je naš namen posvetiti se in pomagati tej osebi.

Ljudje, ki so seznanjeni s tekstom še za časa življenja, se bodo mnogo lažje osvobodili kot oni, ki teksta ne poznajo. Na vsak način bo povprečen človek, četudi teksta ne pozna, ogromno pridobil, ali celo dosegel osvoboditev. Ko nastopi smrt, bo branje tega Vodiča v veliki meri prispevalo k spiritualnem napredku vseh tistih, ki pred tem niso prevzeli popolne odgovornosti za svoj um.

Kaj se zgodi po smrti?

Telo umre, eterično telo odide in vzame um s seboj. Človek ima okoli sebe svoj um in svoje eterično telo. Eterično telo je kopija fizičnega telesa. Pravzaprav je obratno. Fizično telo je kopija eteričnega telesa. Dokler ne doživite eteričnega telesa, lahko o tem mislite obratno.

Ko se proces umiranja nadaljuje, dosežemo točko smrti. Faza smrti se začne, preden oseba dejansko popolnoma zapusti telo in preden telo preneha delovati. To je prva faza, sam proces smrti. Druga faza seže v globine uma. Tretja faza je proces ponovnega rojstva.

..........

V trenutku smrti se eterično telo loči od fizičnega. Isto se zgodi v meditaciji, če je človek dovolj predan, le da tu ne pride do popolne ločitve. Eterično telo ima obliko in izgled fizičnega, le da je popolno. Nima pomanjkljivosti fizičnega telesa, kot so razne bolezni, hromost, starost itd. Izgleda približno dvetnajst ali dvajset let staro. Tu je energija, napolnjena s čustvi. To je aura. V trenutku smrti aura izgine. Prekine se odnos med telesom in ostalimi deli življenja.


Če boste videli ljudi umreti, boste opazili jasno spremembo. Ni le to, da je prenehalo dihanje. Če imate sposobnost zaznavati z občutki, lahko čutite, kot prvo, da je aura izginila, in kot drugo, da ni nikogar doma.

 

Ko je telo še živo, ima navadno v sebi dve vrsti energije: moško na desni strani in žensko na levi. Ta dva pola, pozitivni in negativni, povzročata energetski tok in držita telo v gibanju. V trenutku smrti polarnost izgine. V tem trenutku se um izniči. Dualnosti, ki sestavljajo strukturo uma, pozitivno in negativno se združita in izničita. Um je popolnoma prazen in ne vsebuje ničesar.

Resnica je v tem trenutku očitna. Resnica z velikim R, ne relativna resnica, ne misli, ne premišljevanje, ne logika, ne vera, temveč popolna, čista Resnica. To se zgodi v trenutku smrti vsaki osebi, ki umre. Na tej točki je človek eno z Bogom, eno z Resnico. Ne obstaja nikakršna ločenost. Vendar to ne traja dolgo.

Za večino preprostih ljudi to traja približno dvajsetinko sekunde. pri bolj razviti osebi bo ta izkušnja trajala dve ali tri sekunde. pri osebi, ki je spiritualno zelo napredna, zelo zavestna, lahko traja tri ali štiri minute. Za osebo, ki je realizirana, pa tako ni razlike med življenjem in smrtjo, saj je mrtva, še preden umre telo. Pri takšni osebi to stanje traja večno.

.........

Iz predgovora C. Bernerja k Priročniku za vodenje umrlega skozi posmrtna stanja, založba Gnostica

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez