Žita - za zdrav začetek dneva

13. 6. 2012
Deli
Žita - za zdrav začetek dneva (foto: Kristina Lenard)
Kristina Lenard

Žita so del naše vsakdanje prehrane, so okusen in hranilen vir proteinov, vitaminov, mineralov, vlaknin in energije. Še do nedavnega smo v kuhinji uporabljali pretežno pšenico, koruzo, beli riž in belo moko, toda bil bi greh, če bi se, ob takšni ponudbi starih in novih žit na tržišču, še naprej omejevali zgolj na ta izbor.

Vsakodnevno uživanje žit vam bo pomagalo pri dandanes tako priljubljeni izgubi teže in zmanjševanju maščobnih zalog.

Znano je, da ljudje, ki zajtrkujejo žita, uživajo več mleka, jogurtov, mlečnih nadomestkov (ovseni, riževi, sojini napitki), zaradi česar čez dan pojedo manj mastne hrane (mesa, jajc, sladkarij, gaziranih pijač).

Znanstvena raziskava je pokazala, da uživanje raznolikih žit v življenju posameznika sproži verižno reakcijo zdravih navad, med katerimi je na primer gibanje.

Ker so žita polna vitaminov, mineralov, vlaknin in ogljikovih hidratov, imajo ljudje, ki jih uživajo, več energije in večjo potrebo po gibanju. Več raznolikih žit v prehrani torej pomeni več gibanja in manj skladiščenja maščob, sladkorja in slabega holesterola v telesu.

Od zajtrka do večerje

Vključitev polnovrednih žit v dnevni jedilnik bo obogatila vašo prehrano in vzbudila radovednost, saj je še toliko stvari, ki jih niste še nikoli okusili. Spodbudili boste proces ustvarjalnega kuhanja in posledično rednega zajtrkovanja.

Da, zajtrk je v resnici pomemben, čeprav ste to že tolikokrat slišali, da vam gre iz enega ušesa noter in skozi drugega ven.

Žita vključite v kosilo, malico, večerjo in z njimi nadomestite vse predjedi in priloge, ki so prej klicale po belem rižu. K škampom na žaru postrezite proso z malo limone in z žafranom, da dobite nepozabno predjed. Za rižoto uporabite z železom in vlakninami bogato kvinojo, rjavi ali basmati riž, ali pa ta žita uporabite kot dodatek v solatah.

Da bi jih imeli vedno pri roki in vas od njihove uporabe ne bi odvrnilo prepričanje, da za njihovo kuhanje porabite celo večnost, skuhajte lonec rjavega riža, ječmena, kvinoje in kamuta ter ga shranite v hladilnik. Tako jih boste ves teden lahko vkuhavali v juhe, dodajali omletam, vanje vmešavali meso, zelenjavo, gobe, jih za zajtrk jedli v ovsenem mleku z malo vanilje ali s suhim sadjem.

Ko boste po prebiranju tega članka prvič odšli v trgovino z zdravo prehrano in nakupili žita, ki še niso v vaših kuhinjskih omaricah, vam bo prišel prav tudi koristen babičin nasvet.

Da bi žito obvarovali pred molji in drugimi nepovabljenimi vsiljivci, dajte v posode, v katerih ga shranjujete, lovorov list ali čili. Žita se ne bodo navzela njunega vonja ali okusa, ker jih pred kuhanjem ponavadi izperemo, potem pa še precej časa kuhamo.

S pšenico v novi dan


je po sestavi še najbolj podobna pšenici, le da vsebuje manj glutena, zato je za rženi kruh rži vedno treba primešati še drugo vrsto moke. Izdelki iz ržene moke so primerni za diabetike in tiste, ki se borijo z odvečnimi kilogrami.

Rž vsebuje vlaknino, zaradi katere takoj občutimo sitost. Iz rži destilirajo tudi nekatere alkoholne napitke, na primer viski.

Zaradi lažje prebave strokovnjaki priporočajo uživanje predelane rži ali zmešane z rižem. Skodelico rži prelijte s štirimi skodelicami vode in pustite, da se namaka čez noč. Zjutraj jo na počasnem ognju kuhajte od 45 do 60 minut.

Pšenica

Pšenica je prevladujoče žito v naši prehrani. Vsebuje velike količine glutena, proteina, ki je dober za pripravo kruha. Najboljša je polnozrnata pšenica, mleta s kamni, ki jih poganja voda (vodni mlin).

Pšenične različice, kot je bulgur (delno kuhana, posušena in grobo mleta pšenica) ali čista zrna pšenice so odlični dodatki jedem in prava poslastica, odlična za začetek dneva.

Cela pšenična zrna je treba celo noč namakati, potem pa jih kuhamo kakšno uro. Nabreknjena zrna pšenice se skuhajo v krajšem času. Najhitrejša rešitev za pripravo zdravega pšeničnega zajtrka so pšenični kosmiči.

Napisala in stilirala: Jelena Iva Nikolić, foto: Kristina Lenard

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez