Za večino področij našega življenja je plastika dobrodošla pridobitev, žal pa njeni preprostost in praktičnost ne odtehtata temnejših plati plastike. Raziskave kažejo, da plastika v kombinacijo s hrano in pijačo ni najbolj posrečena, saj kemikalije iz plastike prehajajo v hrano in pijačo, kar škodi našemu zdravju.
Tovrstnim nevarnostim se je mogoče ogniti le, če vemo, kako s plastiko pravilno ravnati. Preverite, kaj vse bi morali vedeti o tem velikem pomočniku našega vsakdana, in varujte svoje zdravje.
Številni so prepričani, da so ljudje nekoč živeli bolje brez vseh dobrobiti moderne tehnologije, ki nam jih je prinesla moderna doba. A ne glede na to, s kolikšno nostalgijo se oziramo v preteklost, težko negiramo dejstvo, da je bilo še do nedavnega življenje veliko bolj zdravo – dihali smo bolj zdrav zrak, zemlja ni bila tako onesnažena, hrano smo proizvajali bolj humano in okoli nas je bilo manj umetnih materialov, kot je npr. plastika.
Pojav plastike je močno spremenil življenje v prejšnjem stoletju, danes pa je plastika že tako vseprisotna, da se ji le težko izognemo. In čeprav nam je močno olajšala življenje, so nam vse bolj znane tudi njene pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje in zdravje našega planeta.
Plastika in toplota ne gresta dobro skupaj!
Raziskovalka Inštituta za medicinska raziskovanja in medicino dela Ivana Vinkovič Vrček, inženirka medicinske biokemije, poudarja, da plastika kljub svojim izjemnim sposobnostim in praktičnosti vsebuje številne škodljive kemikalije, kot npr. bisfenol A in ftalate, številne aditive in spojine, ki rušijo hormonsko ravnotežje pri ljudeh in živalih. Ti kemijski dodatki, poudarja znanstvenica, niso neločljivo vezani na kemijsko strukturo plastike, zato se sčasoma od nje rade izločijo v okolje.
"Te kemijske snovi se izločajo iz embalaže in prehajajo v hrano in pijačo, v kateri so shranjene," opozarja Vinković Vrček. Proces prehajanja teh strupenih snovi iz plastike v hrano in pijačo se še pospeši in poveča, če plastično embalažo dalj časa pustimo na soncu ali pa jo segrevamo v mikrovalovni pečici. Toplota namreč pospešuje izločevanje teh kemikalij.
Ta proces bo še hitrejši, če so plastične posodice in embalaža opraskane in poškodovane, kar pa se med njihovo uporabo rado in pogosto zgodi. Vinković Vrček poudarja, da nekatere vrste hrane in pijače zaradi svoje kemijske sestave te procese še dodatno pospešujejo. Takšna so npr. živila za ozimnico – kisle kumarice ali paprika. Tudi zato je naravnost zlata vreden nasvet, da takšne vrste hrano doma vzamete iz plastične embalaže, folije in morda posod, v katerih ste jih kupili, da bi jih lahko prinesli domov. Te embalaže tudi ne uporabljajte ponovno, temveč jo raje odvrzite.
Zdrava hrana v slabi embalaži
"Izsledki številnih raziskav kažejo, da kemikalije iz plastike ne prehajajo zgolj v hrano, temveč da snovi iz hrane prehajajo tudi v plastiko, na kar vplivajo različne kemijske reakcije, med katerimi bi bile lahko nekatere tudi škodljive za ljudi. Tako se ustvari začaran krog, zaradi česar prihaja do spremenjenega okusa in vonja, pa tudi kakovosti hrane," še pravi Vinković Vrček, ki dodaja, da so ena najbolj škodljivih vrst spojin iz plastike prav ftalati. Ti prehajajo v hrano že med proizvodnjo, v kateri delavci prehrambene industrije v plastičnih rokavicah pakirajo hrano v različne vrste plastičnih folij, pa tudi celofanov.
V želji, da bi obranili svoje zdravje in zdravje svojih najbližjih, mnogi posegamo po zdravi hrani, le redki pa se zavedamo, da je pomembna tudi embalaža, v kateri je shranjena, saj je od nje odvisno naše hormonsko ravnovesje, ki je izjemno krhko in hitro podleže okoljskim dejavnikom.
Če na primer pogosto uživamo vodo iz ene in iste plastenke ali pa hrano zavijamo v mehko plastiko, kakršne so razne folije, celofan in vrečke, v katere so običajno zaviti mesni izdelki in siri, tvegamo, da se bo v našem organizmu povečala ali zmanjšala količina nekaterih hormonov, pa tudi, da bomo povsem porušili proces nastajanja hormona estrogena in ščitničnih hormonov.
Plastenk, ki so primarno namenjene zgolj enkratni uporabi, pri kateri odlično ščitijo pred mikroorganizmi, zato ni pametno uporabljati večkrat. Na to bi morali biti še posebno pozorni tisti, ki iz njih popijejo tudi po dva in več litrov vode dnevno.
Vse bolj se zdi, da so imele naše mame in babice, ki so hrano shranjevale v steklenih in keramičnih posodah, prav. Četudi so to počele nezavedno, so za zdravje članov svoje družine storile več, kot to danes uspeva nam.
Ščitnica je najbolj izpostavljena
Če že uporabljamo plastiko, raje uporabljajmo trde vrste plastik (ki so bolj odporne na kemijske spremembe in reakcije), a tudi pri teh moramo paziti, da niso izpostavljene izvorom toplote, kar pomeni, da niso primerne za hrambo vročega čaja ali drugih toplih napitkov. Tudi vina ni pametno hraniti v plastenkah, saj se škodljive snovi iz plastike pospešeno izločajo zaradi vinske kisline. Nekateri odsvetujejo celo hrambo olja v plastenkah, češ da naj bi to prav tako spodbujalo izločanje podobnih, nezdravih kemijskih reakcij.
Porušeno hormonsko ravnotežje, ki ga je povzročila dolgotrajna uporaba mehke plastike, lahko povzroči nastanek številnih bolezni, kot so alergije, astma, poškodbe jeter, sladkorna bolezen in različne bolezni imunskega sistema. Predvidevajo tudi, da se škodljive snovi iz plastike v organizmu kumulativno kopičijo, njihov vpliv na telo pa še ni povsem do konca raziskan in znan.
S posebno previdnostjo bi morali plastiko uporabljati za potrebe otrok, njenim škodljivim vsebinam pa ne bi smeli izpostavljati še nerojenih otrok. Ko se zarodek v trebuhu nosečnosti še razvija, je za takšne škodljive vplive še posebno dovzeten. "Hiperaktivne motnje in razne vrste duševnih zaostalosti bi bile kaj lahko posledica teh zgodnjih vplivov okolja. Prav zato so že pred dvema desetletjema prepovedali, da stekleničke za dojenčke izdelujejo iz nekaterih vrst plastike. Tako so želeli zaščititi novorojenčke," poudarja Vinković Vrček.
Kemijski aditivi iz plastenk, še pravi znanstvenica, najpogosteje vplivajo na ravnotežje ščitničnih hormonov, ti pa so izjemnega pomena za pravilen razvoj možganskih funkcij in inteligence pri otrocih. Pa vendar se nekatere vrste plastike, ki vsebujejo nevarno snov BPA, v nekaterih državah sveta še naprej uporabljajo za izdelavo otroških igrač, najti pa jo je mogoče celo v nekaterih preparatih za dojenčke.
Modre rešitve naših babic
Kljub opozorilom znanosti nedavno objavljena raziskava v ameriškem strokovnem časopisu Journal of Inorganic Biochemistry kaže, da se nevarna plastika še naprej uporablja tudi tam, kjer je nikoli ne bi pričakovali. Zelo razširjena je kot obloga pločevink za sokove in pivo, pa tudi konzerv za hrano. In zato je v smeri koraka k več zdravja tako pomembna vaša odločitev , da pogosteje kot po konzervirani posegate po sveži (lahko tudi zamrznjeni) hrani. "Vedno je bolje in bolj zdravo izbrati sokove in hrano v steklenicah, še posebno, če so namenjene otrokom," še svetuje Vinković Vrček.
Poleg vrnitve steklenih posod, ki jo gre toplo pozdraviti, posegajte po živilih, ki so shranjena v tetrapakih ali podobnih kartonastih embalažah. Dobre lastnosti premore tudi embalaža, v kateri so shranjeni mlečni proizvodi, npr. jogurt ali kefir, saj tiste plastenke ne vsebujejo zdravju nevarnih snovi.
Ko je naš imunski sistem oslabljen, se organizem težko brani bolezni, ki preži na vsakem koraku. Pa vendar so raziskave pokazale, da upanje obstaja. Izkazalo se je, da že tri dni prehranjevanja z živili, ki niso bila shranjena v plastičnih posodah in folijah, dva in celo trikratno zmanjša nivo teh kemijskih snovi v našem urinu. Takšni poskusi in podatki kažejo, da zdravje še naprej ostaja v naših rokah in da zavest o tem, kako pravilno uporabljati dobrobiti moderne dobe, znatno in dolgoročno vpliva na naše zdravje in blagostanje.
Če ste kljub vsemu povedanemu še naprej navdušeni nad plastičnimi pripomočki, se izogibajte vsaj plastenk in plastičnih posod, na katerih ni oznake BPA-free. In ne pozabite, teh posod ne pomivajte z močnimi detergenti, saj lahko nastanejo kemijske reakcije, ki vam lahko še dodatno škodijo.
Največ boste zase in za svoje zdravje naredili tako, da boste namesto plastičnih začeli uporabljati steklene ali keramične posode. In če ste se morda vprašali: 'Kaj pa pokrovke?', vedite, da zanje veljajo enaka pravila. Če je le mogoče, raje uporabljajte keramične krožnike ali steklene pokrove.
In kako so hrano, namesto v plastenkah in mehki plastiki, v kateri danes kupujemo razne sire in suhomesnate izdelke, hranile naše babice? Uporabljale so papir, včasih pa tudi platno. Če bi se to odločili tudi danes, bi to pomenilo, da bi mimogrede dolgoročno pomagali številnim živalim tega sveta, ki so dnevno močno ogrožene zaradi milijonov ton plastičnih vrečk, ki končajo v naravnem okolju, v gozdovih in na dnu rek ter morij.
Najpomembnejši nasvet glede uporabe plastike pa je seveda poziv k osveščanju o nevarnostih škodljivih snovi v naši neposredni bližini in branju svaril, ki so natisnjena na embalaži. Če si boste lahko zapomnili vsaj nekaj kemijskih formul strupenih elementov, aditivov in nevarnih substanc, se boste bolje znašli med mnoštvom proizvodov v supermarketih. Naj vsakodnevna naglica ne bo razlog za to, da povsem spregledate nevarnosti za vaše zdravje, pri čemer boste lahko še vedno uživali v vsem, kar imate v življenju tako radi – okusno pečeni ribi, svežem sadju in odlični pijači. Če ne gre drugače, si imena snovi, ki jih nočete pojesti ali popiti skupaj s svojo najljubšo jedjo, po abecednem redu zapišite na listek in pospravite v denarnico, bolj moderni pa fotografirajte spodnji spisek in ga shranite v mobilnik.
Slovarček
PET – polietilen tereftalat – se uporablja za izdelavo embalaže, predvsem plastenk za različne pijače
PTFE – politetrafloroetilen – znan tudi kot teflon. Premore številne koristne lastnosti, kot so: visoko tališče, neprozornost in nelepljivost, vendar pa je tudi zelo nevaren, saj je pri ponvah in drugih posodah prevlečen s plastiko.
BPA – bisfenol A – strupena snov, ki jo vsebujejo posamezne plastike tipa 3, 6 in 7; ima estrogenske značilnosti in negativno vpliva na hormonsko ravnotežje v organizmu; v številnih državah so ga prepovedali; ameriška Administracija za hrano in zdravila 8FDA) je leta 2010 objavila javno poročilo o tem, da so plastični proizvodi, ki vsebujejo to snov, nevarni za zdravje dojenčkov in otrok.
Tipi plastike
1 PET – embalaža, ki je namenjena enkratni uporabi, saj obstaja možnost izločanja težkih kovin in kemikalij, ki vplivajo na hormone, vsebuje pa lahko tudi kancerogene snovi.
2 HDPE (PE-HD) – dobra plastika, pri kateri je verjetnost izločanja kemikalij v vodo in pijačo najmanjša.
3 PVC – pri večkratni uporabi začne izločati strupene kemikalije, ki škodijo hormonskemu ravnotežju v telesu, a še naprej ostaja ena najpogosteje uporabljanih plastik za izdelavo plastenk za pijače.
4 LDPE (PE-LD) – plastika, ki ne izloča kemikalij v vodo, vendar je ne uporabljajo za izdelavo plastenk, temveč večinoma za izdelavo plastičnih vrečk za shranjevanje hrane.
5 PP – dobra plastika, ki je običajno bele barve ali polprozorna, uporabljajo pa jo za izdelavo plastenk/posodic za mlečne proizvode.
6 PS – pri večkratni uporabi izloča kancerogeno snov stiren, najpogosteje pa se uporablja za izdelavo posodic za kavo za enkratno uporabo ali embalažo za hitro hrano.
7 OTHER (PC) – najslabša vrsta plastike za hrano, saj vsebuje in izloča kemikalijo BPA, uporabljajo pa jo za izdelavo plastenk za pijačo in posodic za hrambo hrane.
Ivona Savić
- Preberite si še: Kaj je narobe s slovenskim tradicionalnim zajtrkom?
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
