Žita gojimo in predelujemo že deset tisoč let, njihova drobna zrna pa tešijo lakoto in blagodejno delujejo na telo. Predstavljamo vam štiri varuhe srca in uma.
Kvinoja
V kečuanskem jeziku pomeni mati. Najpogosteje se uporablja za sladice, solate in za zajtrke. Vsebuje dvakrat več proteinov od belega riža, po količini aminokislin pa se lahko kosa s sojo.
Če imate težave z migrenami, naj kvinoja postane sestavni del vaše prehrane, saj je bogata z vitaminom B2 in z magnezijem, ki vpliva na zmanjšanje pogostosti teh zelo neprijetnih glavobolov.
Iz ene skodelice suhe kvinoje boste dobili tri skodelice skuhane, kuhali pa jo boste od 25 do 30 minut, v razmerju ena skodelica kvinoje, dve in pol skodelice vode.
Oves
Oves sodi v družino 'zajtrkovalnih' žit, ker je sladek. Oluščen oves se uporablja za rižote, tisti v ovoju pa je primeren za čaj, ki deluje zdravilno na sluznico in sečne poti.
Najprej ga popražimo, nato zalijemo z vodo, pol ure kuhamo in ohlajenega po želji osladkamo z medom in limono. Kadar ne pripravljate ovsenega čaja ali mleka, temveč oves kuhate kot žito, ga kuhajte 20 minut v razmerju ena skodelica ovsa, štiri skodelice vode.
Ajda
Ajda je znana kot zimsko žito in je glavna sestavina japonskih soba rezancev ter ruske in slovenske ajdove kaše. Priporoča se za prehrano umskih delavcev, v Rusiji ji zato pravijo študentska hrana.
Bogata je z beljakovinami, kalcijem, železom, z vitamini, jodom in cinkom. Uporabljamo jo v juhah, golažu in kot dodatek mesnim jedem. Za tiste, ki ne jedo mesa, bo ajdova kaša z gobami prava poslastica.
Ajda deluje zdravilno proti visokemu krvnemu tlaku, sladkorni bolezni in revmatizmu. Kuhamo jo 20 minut. Na skodelico ajde damo dve skodelici vode.
Proso
Proso izvira iz Azije, kjer ga ljudje jedo že od nekdaj, v Evropi pa je prisotno šele krajši čas. Starodavni Kitajci so proso poleg soje, riža, pšenice in ječmena uvrščali med svete rastline. Ko so ga jedli, so se počutili povezani z božansko dimenzijo.
Grški filozof Pitagora ga je priporočal za krepitev zdravja in imunskega sistema, hunski kralj Atila pa je s proseno kašo pogostil le najpomembnejše goste.
Nutricionisti trdijo, da deluje blagodejno na želodec, vranico in trebušno slinavko, ter ga priporočajo tistim, ki uživajo antibiotike, saj naj bi pomagal obnavljati črevesno floro.
Zaradi velikih količin vitamina E, provitamina A, vitamina B in niacina proso ugodno vpliva na lepšo polt, krepi lase in nohte.
Če ga uživamo kot samostojno jed, ga pred kuhanjem dve do tri minute pražimo na ponvi. Majhna prosena zrna so lahko bela, siva, rumena ali rdeča. Eno skodelico prosa zalijte z dvema in pol skodelice vode in kuhajte od 25 do 30 minut.
Jelena Iva Nikolić
- Preberite še: Kvinoja – mati vseh vrst žita
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel
