Mesec je naokoli in strniti moram svoje vtise. Ne vem, kje naj začnem, saj je vtisov preveč za kratko poročilo. To je bil mesec potovanja, spoznavanja in navdiha.
Čeprav sem srečevala različne vrste joge, različne pristope in učitelje, pa vem, da je joga ena in edina. Ne samo na telesni, temveč tudi na duhovni ravni. Vsi učitelji, ki sem jih spoznala, so mi pokazali nekaj posebnega, čarobnega, vsak od njih mi je dal delček, ki ga poskušam sestaviti v celoto. In za to sem jim neizmerno hvaležna.
Moram priznati, da mi je bilo kar naporno, saj sem imela po tri vadbe oziroma prakse na teden, in to na različnih lokacijah. Spoznala sem tako statično obliko prakse kot tudi dinamično. Čeprav sem najprej mislila, da je dinamična oblika naporna, pa sem presenečeno ugotovila, da je precej težje zdržati dlje časa v enem položaju in pri tem poglabljati gibe. Takrat je treba umiriti um, se posvetiti svojemu telesu in pravilnemu dihanju, ki je izredno pomemben del prakse.
Ob obisku različnih studiev sem pričakovala tudi različne 'sprejeme', vendar sem povsod naletela na sproščeno, prijateljsko vzdušje. Lahko rečem, da sem se po večini počutila, kot bi prišla domov. Že sami prostori so nekje urejeni tako, da se zdi, kot bi vstopil v dnevno sobo. Všeč mi je bilo tudi, ko so nas učiteljice opozarjale, da ohranimo nasmeh na licu, saj sem takoj dobila več energije pa tudi asane sem lažje obvladovala.
Nasploh sem povsod srečala nasmehe in sproščeno vodenje.
Posebej se mi je dopadlo, ko je učitelj(ica) razlagal(a) pomen asan, njihov vpliv na telo in duha. Kot začetnici mi je izredno pomembno tudi, da me učitelj(ica) opozarja na pravilnost izvedbe, me popravlja in usmerja. In to sem doživela prav na vsaki praksi, ki sem jo obiskala. Najbolj od vsega pa me je presenetilo, kako pravilno dihanje vpliva na um in kako umirja moje divje misli.
Priznati moram, da je bilo zadnjih nekaj dni izredno turbulentnih in ko nisem več vedela, kako naprej, sem zaprla oči in pomislila na to, kako izvajam jogo. Ne boste verjeli, da mi je že sama misel umirila um in sprostila napetost.
Joga je res nekaj najboljšega (poleg sina), kar se mi je zgodilo v življenju.
Spoznala sem ogromno novih, pozitivnih ljudi, odprla so se mi nova obzorja, v življenje pa je pokukalo sonce. Vendar zdaj se moje popotovanje šele začenja, saj bom z vadbo nadaljevala. Vsekakor zame to ni konec, je začetek nečesa lepega.
Estera Vrečar
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
