Kaj je doživela v drugem tednu Sensine joga preobrazbe novopečena jogistka Špela Por.
1. Za vami je že nekaj različnih ur joge. Kako bi opisali svojo izkušnjo?
Res je ... Moje jogijsko popotovanje se nadaljuje. Naslednji obisk je bil v Cityoga pod vodstvom prijazne Sarmite Briede. Ko sem vstopila v dvorano, sem se malo 'prestrašila' nekakšne vrvi na steni. Pozneje sem videla, da gre za zanimive pripomočke pri izvajanju različnih asan. Zaradi ženskih mesečnih težav večine vaj nisem smela izvajati, ker v tem času ni priporočljivo izvajati asan, kjer telo visi z glavo navzdol. Se je pa učiteljica potrudila in vsakokrat poiskala asano, ki je bila primerna zame, tako da sem se seznanila s položaji, ki sproščajo trebušni del in s tem lajšajo krče. V večini asan smo vztrajali kar precej časa, tako da si je lahko vsak našel pravi položaj, v katerem je čutil udobje.
Naslednjo izkušnjo sem imela v centru Parinama, pri simpatičnem učitelju Luki. Glede na to, da sem za seboj imela že nekaj uric jogijske prakse, sem se tokrat pri že znanih položajih lahko bolj posvetila dihanju in osredotočenosti ter tako dobila občutek večje harmonije med telesom in umom. Čeprav je bila skupina večja, se je učitelj posvetil vsakemu in nas tako popeljal še skozi eno super jogijsko izkušnjo.
Naslednji dan sem že hitela v Sadhano k nasmejani učiteljici Ani. Spet novi izzivi. Nekaj asan, ki jih postopoma že usvajam, in nekaj novih zahtevnejših, ki jim seveda nisem bila čisto kos. Zaključek joge je bil pri Ani nekoliko drugačen kot na preostalih tečajih. Popeljala nas je skozi nekakšno vodeno sproščanje, ki jo sicer imenuje meditacija. Tukaj sem doživela občutke, s katerimi se prej še nisem srečala. Prijetni sprostitvi je sledil nekakšen občutek tesnobe, strahu ... Preplavila so me nekakšna čustva. Verjetno bi se morala prepustiti toku, sama pa sem se tega občutka kar malo prestrašila. To seveda ne pomeni, da mi vadba ni bila všeč. Nasprotno, nekako dojameš, da se ves čas oprijemaš nekakšnih bilk, iščeš izgovore, se upiraš, namesto da bi se prepustil toku in preslišal um, ki vodi tvoje misli. Morda tako odkriješ, kdo dejansko si.
V tem tednu je bila izkušnja v centru TOČKA JOGE pri simpatičnem učitelju Robertu pika na i. Robert nam je z nekaj teorije (ki sem jo morala slišati, čeprav so se mi stvari dozdevale) odprl nov pogled, nov pristop k popotovanju skozi jogijsko izkušnjo. Z načrtnim 'zavajanjem' nas je vodil skozi za večino začetnikov veliko prehitro izvajanje asan. Od tistih osnovnih do tistih zelo zahtevnih. Preizkušal nas je, ali smo pripravljeni slediti sebi ali za vsako ceno slediti učiteljevemu vodenju in tempu skupine in ali smo pripravljeni prisluhniti sebi. Glede na to, da je že na začetku poudaril, da je 'pravilno' dihanje tvoj učitelj joge, sem se poskušala držati njegove niti in seveda je bilo tako vsaj zame popolnoma nemogoče slediti njegovemu tempu. Kot večino tudi mene pritegnejo estetsko dovršeni položaji asan, ampak spoznala sem, da v njih ni bistvo joge.
2. Ali morda že opazite, da so vam nekateri pristopi učiteljev bliže kot drugi? Ali vam bolj ustreza dinamičen pristop ali bolj umirjen? Vam ustreza, da vaše telo aktivno deluje, ali vam je bližja ideja sproščenosti?
Zanimivo vprašanje. Predvsem zato, ker sem se v teh dneh tudi sama začela spraševati o tem. Res sem hvaležna Sensi za tako čudovito izkušnjo. Praksa joge se resnično od učitelja do učitelja razlikuje. Kar je dejansko prav, kajti vsak mora najti svojo pot. To pa pomeni, da če ti joga danes tu ni všeč, morda jutri stopiš skozi druga vrata in te preseneti.
Umirjenost ali dinamika? Najdem se nekje vmes. Po eni strani čutim potrebo po umirjanju, saj sem mamica dveh živahnih angelčkov in potrebujem tisti odklop, trenutek samo zase, ko ni treba delati nič. Po drugi strani pa mi je všeč dinamika. Obožujem ples, gibanje ... Skratka, kombinacija dinamike in umirjenosti je pravi recept zame.
3. Se vam zdi joga praksa, ki lahko poskrbi za učinke ugodja in sproščenosti, ki ga je večina opazila že prvi teden preobrazbe, hkrati lahko na dolgi rok dejansko spreminja tudi temelje tega, kar mislimo, da smo?
Ja, definitivno. Menim pa, da za to potrebuješ veliko mero osredotočenosti, ki jo verjetno pridobivaš z redno jogijsko prakso. Sem človek, ki ima vedno prepolno glavo misli, občutkov, idej in čustev ... In dejansko se mi kdaj pa kdaj zgodi občutek nemoči, da me bo zadušilo. Takrat si za trenutek zaželim, da bi se lahko popolnoma odklopila, za trenutek 'izginila' pred vsem in vsemi temi 'občutki'. Mislim, da je joga tista, ki te tega lahko nauči. Odmisliti, zadihati, predihati ... Pravzaprav 'izdihniti' in pustiti toku, da odnese ...
4. Ljubljana Yoga Conference bo na enem mestu izbral cel kup različnih učiteljev s področja joge, masaže, ajurvede ... Ste si že pogledali program in kateri tečaji se vam dozdevajo zanimivi tudi za vas?
Seveda sem pokukala. Ali morda kateri ni? Toliko je tega in ni dvoma, da se ne najdeš v kakšni od delavnic. Meni osebno se zdijo zanimive sledeče:
Yiannis Andritsos-Mada Sadhana: Velika sveta celotna praksa, ki je primerna za vse nivoje
Robert Križaj: Mindfulness meditation in yoga
Robert Križaj: Pomlajujoča praksa
Elena De Martin: Ashtanga yoga (dihanje)
Erika Repossy: Ravnotežje in gibljivost
Anastasia Preložnik: Odpiramo nove možnosti
Brigit Poeltl: Osredotočenje in rešitev
Surana Mojca Marya: glas in himalajske pojoče posode v joga praksi
Pa še in še ... Znanja ni nikoli dovolj.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
