Fitoterapija

Ne bodo vas pozdravila v enem dnevu, a roko na srce – tudi sintetična in izredno močna zdravila ne delajo čudežev (razen v reklamah). Bistvo je, da ne bodo povzročila škode organizmu, saj delujejo blažje in ne obremenjujejo jeter in drugih organov.

Pogosto na uporabo učinkovin rastlinskega izvora gledamo le z zeliščarskega vidika (ki je prav tako pomemben), a sodobna fitoterapija je element klasične medicine; predstavlja predvsem racionalni pristop k zdravljenju. Vsa zdravila rastlinskega izvora morajo biti namreč registrirana, kar pomeni, da so varna, kakovostna in učinkovita. Vsebnost mora biti preverjena, na embalaži mora biti to deklarirano.

Fitoterapija je terapevtski pristop, pri katerem se uporabljajo zdravilne učinkovine rastlin; uporabljamo jih lahko preventivno ali kurativno. »Učinkuje, obenem pa ne škoduje,« pravi Robert Terčelj Schweizer in opozarja, da tega žal dostikrat ne prepoznavamo kot dovolj učinkovito zdravljenje, saj so naša pričakovanja in zahteve presegli zmožnost delovanja zdravil rastlinskega izvora.

»Ta zdravila imajo namreč dve ključni lastnosti. Delujejo na več načinov hkrati – ne zavirajo na primer le želodčne kisline, temveč obenem pomagajo, da se želodec pravilno giblje, ali pa umirijo lokalni živčni sistem, ki krmili želodec. Ljudje pa navadno želijo le umirjanje simptomov. Poleg tega imajo rastline široko delovanje – uporabljamo več zdravilnih učinkovin in vsaka od njih ima svojo vlogo, pri sintetičnih zdravilih pa imamo običajno enega igralca, ki igra eno vlogo, ki je določena, preizkušena in deluje.

Za zdravila iz rastlin je torej značilno široko delovanje, po drugi strani pa so zato lahko blaga in ne delujejo tako močno kot sintetična.«

»Sintetična zdravila so običajno res močnejša in hitreje delujejo, a žal tudi ta ne delajo čudežev. Do določene stopnje lahko človek še poseže vmes in prepreči, da bi se bolezen razvila, ko je meja presežena, pa je konec, obležimo in vse je odvisno le še od tega, kako hitro si bomo potem pomagali,« se strinja Andreja Movh, mag. farmacije, in dodaja:

»Ker so zdravila rastlinskega izvora navadno manj močna kot sintetična, ne delujejo tako hitro, običajno pa je potreben tudi daljši čas jemanja zdravil. Za telo je to veliko bolje; v njih tudi ni toksičnih sestavin kot pri večini sintetičnih zdravil, ki se nabirajo v jetrih in torej tam ostanejo, rastlinske sestavine pa telo običajno izloči iz telesa, razen če ne gre za zelo strupene.

Pri svojem delu v lekarni opažam, da ljudje vzamejo zdravilo za določeno težavo, na primer močnejši antirevmatik, zraven pa še zdravilo za zaščito želodca, s tem pa se lahko začne verižna reakcija. Mislim, da bi pri nas morali dati več poudarka temu, da so ljudje sami odgovorni za svoje zdravje, premalo delamo na preventivi! Že gibanje in zdrava prehrana naredita veliko!«

Terčelj Schweizer dodaja: »Vedno se vprašajte, kaj lahko naredite, da težave ublažite, in kaj morate v svojem življenjskem slogu spremeniti, da se jih znebite, čeprav ste tako živeli desetletja.« Obenem strokovnjaka opozarjata, da ne nasedajte reklamnim akcijam, temveč se raje poučite o učinkovitosti in sestavi zdravil, za katera se odločate.

»Če simptomi bolezni niso hudi, je bolje, da se najprej odločite za pripravke, ki so iz rastlin, ob kašlju in prehladnih obolenjih se lahko odločite za sirup, kot sta timijanov in bršljanov, različne mešanice, čaje, islandski lišaj, ob hujših simptomih pa se odločite za sintezno pridobljena zdravila.

Tudi če stranke pri zdravniku dobijo antibiotik, jim svetujem, da si vsaj prva dva dneva, ko antibiotik še ne učinkuje dovolj močno, pomagajo z zdravili rastlinskega izvora,« pravi Movhova. Pri otrocih, če bolezen le ni premočna, se vedno odločite za naravne pripravke, svetujeta oba strokovnjaka.

Pri nas se zdravniki še vedno raje odločajo za sintetična zdravila, saj o naravnih še nimajo dovolj znanja. »V obdobju po drugi svetovni vojni so v Sloveniji znanje o fitoterapiji in uporabo zdravil rastlinskega izvora skoraj popolnoma izrinila sintetična zdravila, zato so na primer Nemci, Francozi, Avstrijci, Švicarji in Italijani, kar zadeva miselnost in uporabo fitoterapevtskih pripravkov, daleč pred nami.

Fitoterapija je namreč preizkušena sodobna veja terapije, ne sodi v alternativo, ni pomožna, temveč osnovna terapija, je klinično preizkušena,« pravi Terčelj Schweizer in dodaja: »Še vedno je kar nekaj področij, kjer je fitoterapija še vedno prevladujoča veja (odvisno sicer od države – v Sloveniji manj, v Nemčiji več): zdravljenje vnetij dihal (ameriški slamnik), menopavzne težave (grozdnata svetlika), predmenstrualne težave (pritlikava konopljika), benigne težave s prostato in z uriniranjem (pritlikava palma), funkcionalne težave s prebavo – razdražen želodec in sindrom razdražljivega črevesja (obrečni grenik).«

Fitoterapevtska zdravila je treba plačati, zdravnik jih sicer lahko predpiše na beli recept. V lekarni se pozanimajte o kakovosti in delovanju zdravil (na spletu vam nakup zdravil odsvetujemo, razen če niste prepričani, da so registrirana), Movhova pa priporoča, da si o njih tudi čim več preberete, da boste res dobro poznali učinkovine, in predlaga odlični spletni strani www.nlm.nih.gov/medlineplus in www.emea.europa.eu, kjer so navedeni ime zdravilne rastline, latinsko ime, znanstvene raziskave za posamezno učinkovino, odmerjanje, varnost, interakcije z drugimi zdravili, podrobno pa so opisana tudi druga zdravila.

Razlike med zdravili rastlinskega izvora in sintetičnimi

Izvor prvih je rastlina/-e oziroma del rastlin/-e, pri sinteznih pa gre za izolirane, v okviru osnovnega kemičnega procesa proizvodnje pridobljene učinkovine, ki so potem vgrajene v farmacevtsko obliko, ki omogoča dobro absorpcijo, biorazpoložljivost, koncentrat s čim manj stranskimi učinki.

Delovanje: Zdravila rastlinskega izvora navadno delujejo širše, a zato blažje, sintezna pa so osredotočena na eno področje in so močnejša.

Prijaznost do organizma: Registrirana zdravila rastlinskega izvora so prijaznejša telesu (manj neželenih učinkov) prav zaradi blažjega in širšega delovanja, kar pa ne pomeni slabše učinkovitosti.

Skupne lastnosti zdravil rastlinskega izvora in sintetičnih

Registrirana: Biti morajo varna, kakovostna in učinkovita. Vsebnost vseh snovi mora biti klinično preverjena, na embalaži mora biti to deklarirano (na primer vsebnost vseh zdravilnih učinkovin ali vitaminov, ki so v zdravilu – v miligramih ali odstotkih).

Prva izbira: Oboja so lahko ob določenih bolezenskih znakih prva izbira. »Fitoterapija je pri lažjih obolenjih lahko prva izbira, pri bolj zapletenih in hujših oblikah, če ni dovolj močna, pa dopolnilno zdravljenje,« pravi Movhova, Terčelj Schweizer pa opozarja: »Vendar se moramo o uporabi obojih vedno pogovoriti s farmacevtom, ki pozna medsebojno delovanje zdravil. Fitofarmaki namreč lahko upočasnijo ali pospešijo delovanje zdravil, ki jih jemljemo sočasno.«

Način uporabe: Tako kot pri sinteznih je treba tudi pri zdravilih rastlinskega izvora natančno prebrati navodila. Vsa zdravila, tudi tista iz zdravilnih rastlin, jemljimo, ko je to res potrebno, in ne prepogosto!

Prehransko dopolnilo ni zdravilo rastlinskega izvora, ni registrirano kot zdravilo. Standardi za ugotavljanje njihove varnosti še zdaleč niso tako visoki, predvsem pa ni treba dokazovati njihove učinkovitosti.

Zanje velja le zakon o živilih (zahteve so enake kot za živila, in ne kot za zdravila), učinkovitost določene sestavine ni preverjena, prav tako so lahko vprašljive primesi.

V praksi to pomeni, da lahko uporabimo enako rastlino tako za pridobivanje zdravila kot za pridobivanje prehranskega dopolnila ali izdelka za nego kože; le zdravilo pa bo moralo zagotavljati terapevtski učinek in farmacevtsko kakovost, ki sta tudi redno nadzorovana.

Za strokovno pomoč in pregled članka se zahvaljujemo Andreji Movh, mag. farmacije, in Robertu Terčelju Schweizerju, direktorju podjetja Farmedica d. o. o.

Petra Arula, vir: Elle.si

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja