5 najhujših strupov, s katerimi nezavedno vplivamo na zdravje našega telesa - Čiščenje telesa in duha - Sensa.si

5 najhujših strupov, s katerimi nezavedno vplivamo na zdravje našega telesa

Nekako smo sprejeli splošno prepričanje, da je za zdravje treba samo zdravo jesti, telovaditi, dovolj spati, jemati vitamine in poslušati navodila zdravnikov.

(foto: Shutterstock)

4. 4. 2016

Danes vse več ljudi spoznava, da so, čeprav pijejo naravne zelenjavne sokove, jedo vegetarijansko hrano, se veliko gibljejo, spijo osem ur na dan in jemljejo čudežne naravne dodatke, še vedno bolni. Takšni ljudje bi morali biti popolnega zdravja, pa vendar se veliko ljudi ne počuti dobro, slabo spijo, se redijo, imajo bolečine in so pod stresom. In vsakemu je lahko jasno, da tukaj manjka del sestavljanke.

Zavedati se moramo, da je imunski sistem tesno povezan z endokrinim in živčnim sistemom. Za močan imunski sistem ni pomembno le ustrezno prehranjevanje in čiščenje fizičnih teles ter telesna aktivnost, ampak tudi ustrezno prebavljanje čustev. In če želimo svoj obrambni sistem telesa ponovno okrepiti, se moramo zavedati, da ni dovolj, da okrepimo le ožje dele imunskega sistema (limfe, žleze z notranjim izločanjem ...), temveč je treba okrepiti in ponovno vzpostaviti ravnovesje telesa in duha – potreben je holističen oziroma celovit pogled na človeka.

Tako kot lahko imunski sistem oslabimo s pomanjkanjem spanca, s stresom, z negativnimi mislimi, s pomanjkanjem spoštovanja do naravne inteligentnosti našega telesa, s slabo prehrano in premalo gibanja na svežem zraku ga lahko nasprotno tudi okrepimo s kakovostnim počitkom, hranljivo prehrano in z zelišči, z dihalnimi vajami, gibanjem, meditacijo in sproščanjem ter tehnikami, s katerimi zajezimo stres, tako da delujemo v skladu s čustveno inteligenco svojega telesa.

Sploh pa moramo biti zavestni ter se zavedati, da kadar počnemo nekaj, kar za nas ni dobro, da se, na primer, ujamemo pri negativnem mišljenju, da uživamo hrano, za katero zavestno vemo, da za nas ni dobra – smo zavestni storilci kaznivega dejanja, kajti moč naše volje in naša osebnost sta v neposredni povezavi z delovanjem imunskega sistema.

5 najhujših strupov

Oglejmo si, kako čustva vplivajo na posamezne organe in kako tesno so povezana z zastrupitvijo telesa.

Jeza

Ko smo jezni, prihaja do zastoja v delovanju naših jeter. Od tam izraz: "Gre mi na jetra." Zakaj za nekaj, kar nas jezi, ne rečemo, da nam gre na ledvice ali pljuča? Očitno večtisočletna naravna modrost. Čustvo jeze onemogoča normalno delovanje jeter, jetra pa so zelo pomembna za čiščenje naše krvi. In če so jetra blokirana z jezo, smo zastrupljeni!

Žalost

Podobno se zgodi, ko čustvo žalosti sabotira delovanje naših pljuč – drugega razstrupljevalnega organa. Kako dihate, ko ste žalostni? Morda globoko in sproščeno? Kje pa – prej bi lahko rekli, da takrat dihamo kot riba – plitvo, v krču. Ni naključje, da rečemo, da nas je "popadla ali stisnila žalost" in da čutimo, da nas "žalost duši". Žalost neposredno vpliva na pljuča in debelo črevo, zato takrat dihamo slabo in imamo tudi težave z odvajanjem. Posledica enega in drugega je, da v telesu zastajajo strupi, ki se niso izločili z dihanjem ali odvajanjem blata. Kri ne dobi dovolj kisika, saj se zaradi slabega dihanja v krvi zadržuje vse preveč ogljika. Ta nas zakisa, preprečuje prenos nekaterih hranilnih snovi in v končnem seštevku celo sili določene celice, da se prilagodijo delovanju brez kisika.

Strah

Tudi tretji razstrupljevalni organ, ledvice, so pod velikim vplivom čustev. Ledvice in mehur najbolj prizadene strah. Poznate izraze, da je nekdo "zmrznil od strahu" ali "prebledel od strahu"? To se zgodi, ko se ledvice zaradi strahu naenkrat stisnejo in nastane zastoj pri filtriranju in čiščenju krvi. Posledično je motena cirkulacija, zaradi česar imamo ledene roke in noge. Če strah traja dalj časa, so posledice toliko močnejše. Ledvice nadzorujejo tudi mišice zapiralke. Če jih strah blokira, pride do pojava, da zapiralke popustijo in ne moremo nadzorovati uhajanja blata ali urina. Zato tudi izrazi "pokakal se je od strahu" ali "polulal se je od strahu".

Skrbi

Skrbi nas zastrupljajo neposredno. To čustvo prizadene predvsem našo prebavo – želodec, vranico in trebušno slinavko. Pogosto slišite izraz "zvija me od skrbi". Dejansko so takrat prebavila v krču in ne morejo opraviti svoje naloge. Zato lahko tudi najbolj kakovostna hrana v telesu postane strup, saj se ne bo pravilno presnovila in bo morda celo zavrela ali obležala v skrčenih prebavilih. Zato namesto dobro prežvečene, kislinsko in encimsko obdelane hrane v naše črevo prihaja na pol prebavljena hrana, ki predstavlja odlično gojišče za patogene organizme in njihove stranske produkte, ki nas pospešeno zastrupljajo.

Pohlep

Kaj pa pohlep? Strupenost pohlepa čutimo v vsakdanjem dogajanju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu. Za pohlepne ljudi rečemo, da so "trdega srca" in to je zelo točen opis. Pohlep prizadene srce in tanko črevo. Želja po vedno večjem bogastvu se odraža tudi z aritmijami in nepravilnostmi v delovanju srca. Pohlep uspešno ustvarja tudi vsa preostala, že navedena čustva. Kdor živi v nenehnem strahu, da bi mu lahko kaj vzeli, da bi propadel ali se obremenjuje s tem, kako bi lahko imel še več, kaj hitro doživi tudi druga negativna čustva.

Poskušajmo se pomiriti sami s sabo. Naše telo navzven izraža, kako se počutimo znotraj. Vedeti moramo, da čustva še kako vplivajo na naše telo. Če občutke poskušamo prikriti, trpinčimo svoje telo.

Zato občutke, ki se porajajo ob določenih situacijah ali ljudeh, poglejmo, dovolimo jim, da so, namesto da jih tlačimo, ker nam niso všeč ali ker tako narekuje družba. Kakršni koli naši občutki so, jim dovolimo, da se izrazijo – naj si bo to jeza, strah, žalost ... ali pa radost, ljubezen, sreča ...

Če jih držimo v sebi, bodo slej ko prej našla način, da se izrazijo.

Včasih nam to ne bo všeč. Pa tudi ljudem okoli nas ne.

Naše telo ves dan skrbi za nas – ali smo mu hvaležni? Pokažimo mu hvaležnost že zjutraj in se z njim povežimo skozi dih in gib.

Gibalno prakso v videu je pripravila in izvaja Barbara Balažič www.barbarabalazic.si. Njeni individualni in skupinski programi vodijo ženske do telesa, ki jih podpre na vsakem življenjskem koraku. Jogo z njo pa lahko vadite vsi v Joga studiu Sadhana.

Naučimo se ponovno dihati pravilno

Čez dan večinoma sploh ne opazimo dihanja. Dihamo precej plitko, običajno v prsni koš in ramena, pri čemer se v pljučih absorbira le majhen delež kisika.

Ko dihamo s trebuhom, nam to omogoča izmenjavo postanega zraka z dna pljuč s svežim, kisika polnim zrakom. To je najbolj zdrav in naraven način dihanja, ki pa ga po navadi 'izgubimo' zaradi stresa in skrbi.

Tesnobno dihanje je omejeno na zgornji del prsnega koša. Kadar smo srečni in se smejemo, takrat dihamo s trebuhom.

Zato bom opisal vajo, ki nas ponovno lahko nauči, da začnemo dihati bolj pravilno.

Med vajami vedno dihajte skozi nos, ki prečisti in ogreje zrak. Ko namreč vdihavamo skozi usta, dihamo neprečiščen, neogret zrak, ki ga telo težje sprejme.

1. Sedite na stol. Hrbet naj bo pokončen, podplati pa naj se dotikajo tal v širini ramen.

2. Roke položite na popek in sprostite ramena.

3. Vdihnite skozi nos, tako da se spodnji del trebuha, kjer je popek, razširi in izboči. Prepona se spusti.

4. Pri sproščenem prsnem košu nekoliko krčevito izdihnite zrak in tako povlecite spodnji del trebuha nazaj, podobno, kot bi se hoteli s popkom dotakniti hrbtenice.

5. Dihanje ponavljajte od 18- do 36-krat.

Nekaj minut dihanja s trebuhom na dan bo telo priučilo na avtomatično globoko dihanje celo med spanjem. Dihanje s trebuhom tudi masira notranje organe. Zaželeno je izdihavanje skozi nos, čeprav ni tako pomembno kot vdihavanje. Izdihujte tako, kot vam najbolj ustreza.

Za krepitev dodatne koncentracije pa skušajte našteti sto vdihov in sto izdihov, ne da bi vam misli odtavale drugam. To je sicer preprosta vaja, ni pa lahka.

Meditacija

Svoje občutke lahko slišimo samo v tišini. Svet okoli nas ter 'hrup' našega nezavednega uma pa nam pogostokrat onemogočata, da bi slišali, kaj nam sporočajo. Mirno jih potisnemo vstran in živimo mimo njih. Zato si vzemimo čas zase, pojdimo vase in jih povabimo, naj nam povedo, kar nam želijo povedati.

Meditacija je po mojem mnenju najbolj močna tehnika oziroma metoda, da se potopimo vase. Naša zavest tudi v budnem stanju, čeprav se tega ne zavedamo, ni zares budna. Tako je naš 'zdravi um' ujet in zavzema takšno obliko, kakršno mu diktira naš ego. Tako prek naših misli in čustev obvladuje tudi naše telo.

Zahodni človek stvari, ki ga izpolnjujejo, išče zunaj sebe. Pri tem pa pozablja, da je vse, kar je zares vrednega, v njem.

Vse, kar potrebujemo v življenju, je že v nas. Ne bojmo se pogledati tja.

V prejšnjem tednu smo podrobneje opisali tehniko sproščanja. Meditacija je samo še nadgradnja te tehnike. Ker je pri meditaciji bistveno, da smo umirjeni, priporočam tehniko sprostitve kot predhodno vajo. S to tehniko bomo iz telesa ter uma odstranili vse napetosti, ki nas držijo odsotne od nas samih.

  • Po uspešnem sproščanju ostanite v tem stanju in samo nadaljujte tako, da opazujete svoj dih (za lažjo koncentracijo si lahko prižgete mirno glasbo, takšno, ki ne zahteva vaše pozornosti).

  • Poskušajte se čim bolj zavedati tistih praznih prostorov med vdihom ter izdihom. Ne mislite na nič. Samo 'ujemite' tisti prazni prostor. Lažje vam bo, če boste vso svojo pozornost usmerili samo na dihanje.

  • Čutite, kako zrak vstopa v vaše nosnice in naprej v vaša pljuča. Čutite, kako vas zrak polni in kri oskrbuje s kisikom. Izdihnite zavestno. Čutite toploto zraka, ki zapušča vaše telo.

  • Če vam misli začnejo uhajati, se proti temu ne borite. Naj se pojavijo, vendar jim ne pripisujte nikakršne pomembnosti. Samo pustite jih, da so. Tako bodo odšle. Ko pride nova misel, jo samo izpustite. Dovolite ji, da je, vendar ji ne posvečajte pozornosti.

  • Kmalu boste začenjali opažati prazen prostor med mislimi. Med odhodom ene misli do prihoda druge bo minilo vsakič več časa. Poskušajte ostati zavestni v tem stanju in bodite eno z vsem – z dihom, s svojim telesom, z občutki vašega telesa.

Stanje brez misli je stanje popolne meditacije. Stanje kjer um, voden od ega, utihne. Takrat se pojavi radost – brez zunanjega razloga. Ta razlog ste vi.

V tem stanju ostanite, kolikor časa želite.

Pripravil Urban Urbanc

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri