Otrokom v stiski rišejo sladke nasmehe na obraze

Dr. Polona Pičman Štefančič je mlada in nadvse simpatična direktorica Raziskovalnega centra družbe Rea, ki se ponaša z nazivi doktorica znanosti na področju prava, akademska glasbenica, profesorica flavte, publicistka, mama in poleg vsega naštetega ima še čas misliti na bolne in revne otroke ter za njih izdelovati torte.

Je ena od ustanoviteljic dobrodelnega društva Sladki nasmehi za pomoč otrokom. Našla je še eno poslanstvo, ki jo izpolnj­uje v vsej njeni biti.

Kdaj in od kod ideja za tako plemenito delo?

Polona: Ideja se je rodila spontano, skozi življenje. Prijateljici je hudo zbolela hčerka in ob njeni stiski smo se počutile tako nemočne. Želele smo ji povedati, da ji tudi v najhujšem stojimo ob strani, da jo imamo rade in da je življenje vendarle lahko tudi lepo. Pa smo njeni punčki spekle torto z veliko pikapolonicami za srečo in zdravje.

Radost je bila nepopisna, nam pa je dala zalet, da z unikatnimi, prav po njihovih željah narejenimi tortami narišemo sladek nasmeh tudi drugim otrokom, ki so se znašli v stiski. In tudi njihovim družinam. Še kako namreč drži rek: ko trpi otrok, trpi vsa družina.

Koliko 'tortopekaric' združuje vaša skupina?

Polona: Več kot 40 se nam jih je že pridružilo – in iskreno vesele smo, da se nam še vedno oglašajo nova dekleta, ki vidijo srčnost v poslanstvu Sladkih nasmehov.

Kdo so 'tortopekarice'?

Polona: Večina nas je deklet, ki imamo tudi same svoje otroke in vemo, kako hudo je, ko zboli otrok. Med nami je tudi že nekaj babic, pa tudi nekaj študentk. A ljubiteljske tortopekarice nismo edine.

Ljubeznivo so nam priskočili na pomoč tudi profesionalni slaščičarji; še posebej smo vesele tistih, ki so vešči posebne dietne prehrane. Veliko otrok z zdravstvenimi težavami ima namreč tudi posebne prehranske zahteve, in v takšnih primerih smo zelo previdne.

Koliko tortic spečete na mesec?

Polona: Ko smo junija lani ustanavljale društvo, smo si zastavile cilj, da vsak teden narišemo vsaj en sladki nasmeh. Ta cilj smo navdušujoče presegle. Zdaj samo ob koncih tedna spečemo v povprečju vsaj štiri torte in iskreno vesele smo, da lahko pomagamo v tolikšni meri.

Sicer pa je število tort odvisno od rojstnih dni 'naših' otrok, včasih pa tudi od meseca. Tako smo npr. v decembru skoraj vsak dan spekle kakšno torto – veliko več kot običajno smo takrat pekle za otroke iz varnih hiš in kriznih centrov. Takšno je pač naše življenje.

Ali ste imele kdaj kakšno prav posebno oziroma nenavadno naročilo?

Polona: Vsaka torta nosi svojo srčno zgodbo, saj je vsaka izmed zgodb naših otrok nepozabna. Posebej zanimiva bo najbrž peka z znanimi, ki jo pripravljamo na začetku marca. Takrat nam bo namreč na pomoč priskočil ansambel Modrijani. Verjamem, da bo to tudi za Sladke nasmehe 'sladka' izkušnja, našega obdarovanca pa čaka veliko presenečenje, saj mu bodo fantje iz Modrijanov tortico tudi izročili.

Kakšno je vaše poslanstvo?

Polona: Otrokom v stiski želimo ob njihovih rojstnih in drugih posebnih dneh narisati sladke nasmehe z unikatnimi, po njihovih željah narejenimi in oblikovanimi tortami.

Kako ste se povezale? Je skupina odprta za nove ustvarjalke?

Polona: Povezalo nas je poslanstvo Sladkih nasmehov. Komuniciramo večinoma prek interneta in po telefonu, kar je seveda razumljivo, saj ima večina izmed nas tudi službe, družine, otroke in še milijon drugih obveznosti, tako da za Sladke nasmehe pravzaprav večinoma čaramo ob prostem času, za srečanja ga preprosto zmanjka.

In prav zato smo si obljubile, da letos pomladi organiziramo prvi skupni piknik: da osebno spoznamo vse dobre ljudi, s katerimi soustvarjamo Sladke nasmehe, pa tudi zato, da bomo končno lahko naredile eno pravo skupinsko fotografijo vseh sladkih deklet. In ja, skupina je vedno odprta za nove moči.

Kdo so vaši naročniki?

Polona: Na nas se običajno obrnejo starši, ki povedo, za kaj gre in kakšne so želje. Vsaka torta je namreč napravljena z mislijo posebej na tistega otroka, ki jo bo dobil, tako glede okusa kot tudi glede oblikovanja, pa naj bo to superman, hello kitty ali konjiček. Resnično želimo ustreči prav vsaki želji – tako so sladki nasmehi še slajši.

Kako se financirate?

Polona: Začele smo z lastnimi sredstvi in še vedno je velik del na naših plečih. Delno se financiramo s članarinami, delno z donacijami, ob tem pa poskušamo najti še kakšen izvirnejši način, kot so na primer dobrodelne dražbe.

Imele ste dražbo, kako to poteka?

Polona: Kot rečeno, ker se financiramo izključno iz zasebnih virov, poskušamo najti najrazličnejše možnosti za zbiranje denarja, saj za zbranih 15 evrov lahko podarimo še eno torto več. Tako so nam že nekajkrat na pomoč priskočili slovenski ustvarjalci in nam ponudili svoje izdelke za dobrodelno dražbo na Facebooku. To seveda ni dražba v pravem pomenu besede – je pa lep način, kako združiti dobroto in kreativnost ljudi, hkrati pa narisati sladke nasmehe otrokom, ki jim v življenju ni najlažje.

Kako lahko pomagamo Sladkim nasmehom?

Polona: Sladki nasmehi smo prostovoljno društvo, ki se financira samo, zato smo vesele tako praktičnega sodelovanja kot materialne pomoči. Kot rečeno, pri nas je vsakih 15 evrov zbranih več sladek nasmeh za še enega otroka več. Tortopekarskih moči nam vedno manjka, prav tako pa tudi prostovoljcev, ki bi nam bili pripravljeni priskočiti na pomoč pri prevozu tort. Ampak, roko na srce, tudi spodbudne besede smo zelo vesele.

Ali lahko vaše tortice nekdo naroči in plača?

Polona: Ne. Sladki nasmehi torte podarjamo, ne prodajamo.

Kakšne so vaše sanje?

Polona: Sladki nasmehi smo skoraj čisto novo in majhno društvo, večina članic je za nameček še mladih mamic, ki nam že tako vsak dan primanjkuje časa. Pa vendar, če so dovoljene sanje: Želim si, da bi Sladki nasmehi postali dovolj veliki in prepoznavni, da bi lahko narisali sladke nasmehe prav vsem otrokom, ki ga potrebujejo. In tule je logika preprosta: več prijateljev imamo, več ljudi nas pozna, več sončkov lahko razveselimo.

Tekst: Marija Kač, foto: osebni arhiv, shutterstock