Praznično Senso smo odločitvam posvetili iz preprostega razloga: ker so prav odločitve tiste, ki nas napeljujejo k spremembam. Tistim drobnim, kot je na primer to, da končno pokličemo staro prijateljico, kot tistim velikim, ko smo pripravljeni spremeniti življenje.
V člankih, ki smo jih zbrali, ne ponujamo odgovora na vprašanje, kakšne odločitve so prave, temveč zgolj branje, ki vam bo zagotovo dalo misliti. Prepričana sem namreč, da se mora vsaka odločitev v nas nekaj časa kuhati. Šele nato lahko nastopi čas za spremembo, na katero smo resnično pripravljeni.
Odločitev za spremembo
Veliko nas je takšnih, ki ob koncu leta premislimo tudi o tem, kaj nam je prineslo preteklo leto, kaj smo dosegli, katere želje so se uresničile in katere morda pridejo na vrsto v prihajajočem letu. Zagotovo pa o spremembah in korakih, ki jih je treba narediti, ne premišljujemo samo takrat, ko se staro leto poslavlja in prihaja novo. Sama o njih premišljujem kar naprej – skoraj na vsakem koraku in skoraj z vsakim vdihom opazim ali začutim kaj, kar bi si želela izboljšati, spremeniti, dograditi. Iz dneva v dan me spremljajo tako občutek zmagoslavja in zadovoljstva, ker sem nekaj postorila, kot tudi občutek nelagodja, celo slabe vesti, ker je okoli mene še toliko neizpolnjenega. Iz dneva v dan lebdim na teh dveh občutjih, si iskreno prizadevam, da do sebe ne bi bila niti prestroga niti preveč popustljiva.
Zgodi se, da do treh zjutraj čisto potiho pospravljam največjo omaro v stanovanju in nato vstanem ob šestih. In zgodi se tudi, da sobotno dopoldne preživim v postelji ali si privoščim dva (no, pravzaprav celo tri) slastne kose čokoladne torte hkrati. Tako krmarim skozi življenje, z željo, da bi bil seštevek ob koncu vsakega dneva, meseca, leta pozitiven. To ravnovesje, nekakšna borba, ki jo bijem sama s sabo, je zame izziv, od katerega je tako zelo odvisna moja sreča.
Iz uvodnika urednice Tine Deu
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
