Srbski violinist, čudežni deček v nekdanji Jugoslaviji, Stefan Milenković med letom 220 dni preživi na potovanjih, toda kljub temu hitremu tempu življenja se mu uspe zdravo prehranjevati, vzdrževati vitko linijo in najti čas za skoke s padalom.
Kako iskren je bil, ko je rekel, da komaj čaka 18. maj in odhod v Kalifornijo, da se pošteno naskače s padalom, postane kristalno jasno, ko pogledate razpored dejavnosti tega znanega violinista. Samo v dveh tednih je Stefan Milenković (34) odigral dva koncerta v Beogradu, se vrnil v San Diego, nastopil v Washingtonu, da bi se pripravil za tango projekt v Sloveniji, kjer bo bival te dni.
Profesor na univerzi v Ilinoisu nam je razkril, da se je navadil na to, da je prost, ko je večina ljudi na delu, in obratno, kot tudi, ne računajoč na menedžerje, ki se dogovarjajo za nastope v različnih državah, da sam skrbi za zgoščene obveznosti v svojem rokovniku, kar v trenutku, ko se mora seliti, ni lahko.
Kako doživljate preseljevanja?
Stefan: V življenju sem se velikokrat selil, tako da me to ne obremenjuje toliko čustveno kot fizično. Glede na to, da med letom 220 do 250 dni preživim na poti, je pojem dom zame relativen. To je samo še ena premestitev in pripravljen sem se iz hiše preseliti v stanovanje. Selitev mi v tem obdobju, nabitem z obveznostmi, jemlje veliko časa. V teh treh dneh moram ob škatlah s stvarmi tudi zvaditi nov program in srečati vse študente, ker imamo zaključne izpite.
V burnem poslovnem življenju ste kljub temu našli čas, da se naučite plesati tango.
Stefan: Trenutno sem se programiral tako, da imam čas samo za delo, toda vsekakor, ko mi ostane nekaj ur, grem na ples ali jogo, ki me rešuje in vzdržuje v dobrem psihično-čustvenem in fizičnem stanju. Da bi se lahko posvetil tudi drugim stvarem, ki me zanimajo, nisem sprejel obveznosti med 18. majem in 18. junijem, raje sem si vzel čas za počitnice in užival v skokih s padalom. Moji hobiji prihajajo nepričakovano in čim najdem čas, počnem vse, kar me zanima.
Pravijo, da ples in ekstremni športi na grejo skupaj, toda vam jih je uspelo združiti.
Stefan: O tem nisem toliko razmišljal, ker gre za stvari, ki me zelo zanimajo. Odgovor je v principu zanimanja oziroma radovednosti uma. Sem radovedna oseba, ki jo zanima veliko stvari in ki jih ima rada ravno zato, ker naj ne bi šle skupaj. To, da se posvetim violini, da skačem s padalom in da grem zvečer na ples, mi ne dela težav.
V katerih državah živijo vaši prijatelji?
Stefan: Nikoli jih nisem tako razvrščal, toda so povsod: v Ameriki, Srbiji, Italiji, v državah, kjer sem preživel največ časa. Znance imam tudi tam, kjer še nikoli nisem bil, kar lahko vidim prek Facebooka, toda krog pravih prijateljev je še vedno zelo majhen.
Večkrat ste poudarili, da radi govorite. Vam to koristi na fakulteti?
Stefan: To ni slaba lastnost, še zlasti na novinarskih konferencah. Tudi pri delu s študenti poskušam zaobjeti vse, kar jim želim povedati, da se osredotočim na en detajl namesto na milijon podrobnosti.
Vaš moto je, da nikoli ni prepozno.
Stefan: Absolutno! Ko nekdo reče, da nima časa ali da je zanj prepozno, pomislim: če imam jaz s toliko obveznostmi čas, potem zmorete tudi vi. Tudi 10 ali 15 minut na dan je bolje kot nič. Rad imam ljudi, ki so izpolnjeni s tistim, kar jih zanima.
Čemu bi se še radi posvetili?
Stefan: Ne vem, kaj me bo naslednje zanimalo. Moji hobiji so nekako tudi obsesije, ki jih ne morem kontrolirati, kadar se pojavijo. Toda znam jih prepoznati in takrat se popolnoma potopim vanje. Ničesar v življenju ne počnem polovično.
Ste jutranji človek?
Stefan: Rad bi vstajal zgodaj, toda to bi pomenilo, da bi moral pravočasno v posteljo. Toda ker v glavnem delam zvečer in ponoči ter hodim pozno spat, sem opustil poskuse, da bi zgodaj vstajal.
Kako se prehranjujete? Glede na hiter tempo življenja je v Ameriki uspeh obdržati vitko linijo in si ne nakopati trebuha …
Stefan: Veste kaj, ni lahko jesti uravnoteženo in dobro ter hkrati stalno potovati. V Ameriki je normalno zajtrkovati dva mafina s po 600 kalorijami, čeprav je znano, da človek na dan potrebuje vsega dva tisoč kalorij. Človek se doma lahko organizira, da ima celo neko določeno dieto (ki je jaz nimam), toda čim pride na letališče in postane lačen, mu ne preostane drugega, kot da naroči sendvič. Čeprav je težko, mi uspeva, ker se držim nekaj načel zdrave pameti.
Nam jih lahko razkrijete?
Stefan: Če oblino zajtrkujem, morata biti kosilo in večerja manjša. Nikoli se ne prenajem toliko, da po obroku ne bi mogel hoditi, in ne jem po 19.30. Ukvarjam se z jogo, ki mi pomaga porabiti kalorije. Skrbim za vnos ogljikovih hidratov in ne jem testenin, mesa in riža s kruhom. Ko gre za izbor živil, uživam vso hrano, toda uravnoteženo. Za tiste, ki stalno jedo isto hrano, pozno večerjajo in se ne gibljejo, ni rešitve, ko gre za kilograme.
Nenad Blagojević, foto: Bojana Andrić v Lisi
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
