Skrivnosti lepega telesa

Nikoli, niti kot mlado dekle, nisem imela svoje lepotne vzornice. Odrasla sem v malem mestu blizu Brna, obkrožena z vasmi, gozdovi, sadjem in zelenjavo. Vedno sem bila zaljubljena le v naravni videz, barve in oblike narave.«

Odgovora na vprašanje, kdo je njen ženski vzor lepote, ki ga je ponudila jogistka Petra CarmiChael, sprva nismo popolnoma razumeli. A ko je naredila nekaj jogijskih asan ob drevesih, nam je postalo jasno, da Petrina lepota resnično spominja na naravo. Njeno telo v položajih iz joge je spominjalo na nenavadne oblike dreves in cvetlic. Petrine roke so se prepletle z deblom stare vrbe, ob katero se je namestila, položaji, ki jih je sredi parka izvedla na nedeljsko jutro, pa so nas prepričali, kako veliko je naše neznanje o mejah človeškega telesa.

Petra očara vsakogar. Njena lepota je čisti primer skladnosti telesnega in duhovnega. »Joga oblikuje telo drugače kot druge zvrsti športa, morda zato, ker mu daje osnovo lepote – pokončno držo,« razlaga Petra.

Življenski slog

Neverjeten Petrin nadzor gibanja, umirjenost in nasmeh na obrazu so dovolj, da jo zaprosimo, da nam opiše svojo pot do popolnega telesa – nekaj, kar zanima večino žensk, predvsem zdaj, ko bomo svoja telesa pokazale na plaži.

»Pogosto se ženske pritožujejo, da redno vadijo, a ne dosegajo želenih rezultatov. Telovadba sama po sebi ni dovolj za oblikovanje popolnega telesa. Skrivnost joge je tudi v tem, da ne spreminja le telesa, temveč tudi razmišljanje in življenjski slog. Tudi jaz sem nekoč, tako kot vsi mladi, pila alkohol in kadila. Danes sem vegetarijanka, uživam v zdravi prehrani in življenju brez slabih razvad. Joga me je na to pot pripeljala počasi. Pomembno je, da življenjskega sloga ne spremenimo na silo, temveč novi slog prevzamemo, ko se počutimo pripravljeni nanj.«

Odprti za spremembe

Petra se ne liči, ker se naličena ne počuti skladna s svojo naravo. Z nasmehom se spominja časov, ko je preučevala videz svojega telesa, predvsem ko je kot mlado dekle delala kot model v rodni Češki: »Imela sem obdobja nezaupanja vase, mislila sem, da imam prevelik nos. A kmalu sem ugotovila, da je prav drugačnost tista, ki naredi človeka posebnega. Stara sem 35 let, moja koža ni več tako prožna, kot je bila včasih, pojavile so se prve gube.

Mirnega in dostojanstvenega soočanja s tem sem se naučila skozi vaje joge. Ljudje se veselimo sprememb, poleti si zaželimo snežinke, v pozni zimi se veselimo razprtih cvetov. Tako kot si ne morem predstavljati, da bi vse življenje preživela v enem letnem času, si ne predstavljam, da bo moj obraz vedno enak.«

Petra je našla navdih za čudovit in mladosten videz v svojih učiteljih joge v Indiji, pri gurujih Sriju K. Pattabhiju Joisu in profesorju M. A. Narasimhanu. Čeprav je en od njiju star 93 let, drugi pa 64 let, njuna obraza spominjata na otroška, imata mehko kožo brez starostnih peg, svoje misli in telo pa nadzorujeta z neverjetno disciplino.

Petra, ki se je z jogo prvič srečala pred osmimi leti v Avstraliji, poudarja: »Ko doživite ljudi, ki so videti trideset let mlajši, hitro verjamete, da obstajajo čudeži.« Nam čudeža ni bilo treba iskati v Indiji, našli smo ga v Petri. Čeprav se je ukvarjala z deskanjem na snegu, aerobiko in tajskim boksom, ji je šele ob jogi uspelo sedeti z vzravnano hrbtenico. Nekoč se ji je to zdelo nepredstavljivo, tako kot danes nam.

Petrin uvod v jogo

Mnogo ljudi na hitro zavrne jogo, ker mislijo, da morajo biti zanjo zelo gibčni. Na fotografijah priročnikov za vadbo joge so ponavadi ljudje, ki se z jogo ukvarjajo že dolga leta in katerih telesa so postala lepa in gibčna, na slikah se namreč ne vidi, koliko časa so porabili, da so njihova telesa postala takšnih oblik, kot jih občudujete v knjigah. Na vse skupaj je treba začeti gledati drugače – lepo oblikovano in prožno telo je pravzaprav potovanje.

Tako kot vsako potovanje ima tudi to svoj začetek, ki pa je ponavadi točka, na kateri želimo nekaj spremeniti – s prihodom, na prvo uro joge. Ure joge so namenjene vsem, tudi tistim s togimi in nerazgibanimi telesi. Vsa skrivnost izvajanja joge je pravzaprav močna povezava duha in telesa, a ne le zato, da bi postali gibčni, temveč tudi zato, da se učimo o sebi, svoji poti.

Lepota izhaja od znotraj. Niti najlepši ljudje niso videti privlačni, ko se jezijo, ko so razdraženi in ko so pod stresom. Joga nas uči, kako se sprostimo, uči nas, kako čim skladneje preživeti vsakdan in kako bolje spoznamo sebe. Med tem potovanjem spoznavanja samega sebe postanemo prožnejši in izgubljamo odvečno telesno maso, sklepi postanejo gibljivejši, hrbtenica spet pravilno zakrivljena, koža pa je videti bolj negovana in prožnejša. Telo začne izžarevati lepoto.

Rušenje meja

Rodimo se s čisto dušo, neobremenjeni s predsodki in brez stresa. Med odraščanjem gremo skozi stresna obdobja in stak­nemo slabe navade, vse to pa je opazno na našem telesu. Pod temi bremeni se ramena povesijo, hrbtenica se zvije v nenaravne krivulje, možgani pa so nenehno zaposleni in nikakor se ne moremo sprostiti.

Izvajanje položajev joge (asan) spodbuja nenehno ravnovesje bitja, medsebojno delovanje gibanja in počivanja ter nam pomaga razkriti večplastnost naših nagnjenj, razsodb in stališč. Pelje nas k temu, da spet najdemo neomadeževano zavest in ostanemo v stiku z njo – to je prečiščevanje.
Ljudje ponavadi pridejo na ure joge s pričakovanji o tem, kaj bodo z jogo lahko dosegli. Veliko jih takrat pomisli, da je stoja na rokah nekaj otroškega. Morda so se s takimi izzivi ukvarjali 20, 30, 40 ali več let nazaj in ni jim prišlo na misel, da bodo to spet počeli.

Pri nekaterih takšno stališče ovira celo poskuse, da izpeljejo določene položaje, kot je stoja, in včasih je takšno stališče vzrok neuspeha pri izvajanju asan. A z vztrajno vadbo se tudi takšni vadci po določenem času zalotijo v stoji na rokah. Tako asana podira prepričanja, ki smo jih imeli v svoji omejenosti. Spoznavati začnemo, da naše meje segajo veliko dlje, kot smo verjeli. Začutimo veselje ponovnega rojstva. To je tako, kot da ugotovimo, da starega psa lahko naučimo novih trikov, zato je psihološka vrednota asan vsesplošna.

V telesnem pomenu vsakdanje spodbujanje endokrinega sistema vzdržuje uravnovešeno raven hormonov, mišice se pravilno in lepo napnejo, psihoterapevtski učinek izvajanja joge pa je v resnici življenjska sprememba.

Nadzorovanje dihanja

Pri naprednejših jogistih bomo opazili lahkoto gibov in dobro mišično napetost celo, ko ne vadijo. Razlog za to je, da jim je uspelo zabrisati meje svojih zmožnosti. Glavno oporo trdnosti telesa najdejo v trdnem ohranjanju lastne identitete in razumevanju ega, prav to pa odraža trdno skupnost organov, živčevja, vezi, mišic in sklepov.

Oblika našega telesa je posledica našega razmišljanja, nenehnega podzavestnega prepoznavanja lastnega ega, ki je nenehno prisoten v telesu – v živcih, krvi, organih, kosteh, vezeh in mišicah. Glavna ovira svobodi in zadovoljstvu je zanemarjanje povezanosti duha in telesa.

Nadzor dihanja (sanskrtsko ga imenujemo pranajama) je en od glavnih značilnosti joge. Če nadzorujemo dihanje, nadzorujemo tudi neodločnost uma. To je orodje, ki ga uporabljamo, ko delamo s prano (življenjskimi močmi). Kjer je življenje, je prana. V sanskritu pomeni pra gibanje in na nenehno spremembo. Prana je kot električni naboj, prisoten v naravi, v vseh svojih nepredvidljivih oblikah.

Strele bliskajo sem in tja in nikoli ne moremo natančno predvidevati, kje bo kakšna zadela. Toda če elektriko ujamejo znotraj žice, njeni gibi postanejo predvidljivi in jih lahko razumemo. Žica je vodilo, v katerem elektriko prenašamo med točko a in točko b in jo lahko uporabljamo npr. za razsvetljavo.

Živimo kot vodniki, po katerih teče prana, vendar so naše žice lahko zvite, zamašene ali polomljene. Izvajanje joge nam pomaga, da žicam vrnemo moč in pomagamo prani, da prosto teče po telesu. Z vami si želim deliti nekaj svojih odkritij – to so zeleni napitki.

Vsak teden hodim na tržnico in kupujem zeleni šopek špinače, blitve, mladih kopriv, regrata, redkvic, kumar in stebelne zelene. Vsak dan pijem ta morda ne najbolj okusen zeleni nektar, vendar me ta napitek polni z energijo in me naredi veliko in močno. Napitki iz trave, kalčkov, žit in zelene zelenjave dajejo telesu infuzijo lahko prebavljivih vitaminov, mineralov in aminokislin.

Kristina Ivčić, foto: Kristina Lenard

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja