Pot bojevnika bo živela, dokler bo tudi v praksi veljalo načelo, da morajo bojevniki razumeti, kaj je prav in kaj norbe, stremeti za tem, kar je prav, in se izogibati vsemu, kar je narobe.
Prav in narobe pomeni dobro in zlo.
Pravi bojevnik, kakršni so bili japonski samuraji, nikoli ne širi slabih govoric. Vitez v službi države tako ne opravlja svojih sodelavcev, četudi je na lastne oči videl, da počnejo nekaj, kar sam sprejema kot nesprejemljivo:
"Tudi sami lahko delate napake in povzročate nesporazume, zato nikoli ne veste, kdo govori in kaj se govori o vas. Opravljanje sodelavcev je pokvarjeno početje tudi zato, ker psovanje njihovih dejanj hkrati pomeni tudi psovanje delodajalca, ki jih je kot odgovoren in razsoden mož na neko delovno mesto - tako kot vas - postavil zaradi strokovne usposobljenosti in osebnostne integritete. Ko opravljate, ponižujete tudi sebe in izkazujete nespoštljiv odnos do delodajalca."
In seveda:
"Nikoli ne veste, kdaj boste potrebovalai pomoč ljudi, ki jih opravljate. Takrat boste morali najprej počakati, da bodo dobro razpoloženi in jih nato na kolenih prositi za pomoč. Iz ust, ki so še pred kratkim klevetala in kritizirala, bodo letele prijazne, neiskrene besede."
Bojevnik o stanovskih kolegih prav zato nikoli in nikjer ne govori grdo.
To zanimivo lekcijo o pravilnem vedenju bojevnikov smo našli v Samurajskem kodeksu, ki je bil napisan pred več stoletji.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
