Mladi mož je vprašal starosto plemena Lakota: "Kakšen je odgovor na življenjske težave?" "Kihelakayo," je rekel stari mož, "pojdi naprej."
V življenju so sreča in žalost, zmagoslavje in poraz, pokončnost in padci, obilje in lakota... ter dobro in slabo. A temeljna resnica pravi - življenje je popotovanje, v katerem včasih hodimo v sončni svetlobi in včasih v senci. Prehoditi moramo to pot, z vsemi našimi krepostmi in šibkostmi.
V vsakem od nas se skriva odločnost soočiti se z življenjem ali v strahu bežati pred njim.
Življenje ni vedno lahko. So težave - nevihte, ki prinašajo izgubo, nazadovanje, žalost, srčne bolečine in razočaranja vseh vrst. A vsaka nevihta, vsak problem nas lahko tudi nauči, kako postati močnejši.
Naučiti se biti močan pomeni pokončno se soočiti s težavami, ki nam jih naprti življenje. To pomeni jokati, ko to potrebujemo. Pomeni pa tudi, da še naprej iščemo življenjske odgovore in še naprej upamo. Pomeni preživeti ta trenutek... in naslednjega... in naslednjega. Vse, dokler tema ne mine in sonce zopet ne vzide... tako kot vedno bo.
Življenjsko popotovanje je kot hoja v klanec. Da dosežemo vrh, moram stopati korak za korakom. Vedno bi se morali spominjati, da je najkrajši, najšibkejši ali najpočasnejši korak naproti sončnemu vzhodu, naproti upanju, proti vrhu hriba, močnejši kot katera koli nevihta. Nikoli ne bi smeli pozabiti, da je skrivnost odločnosti - iti naprej. Ne glede na to, kako viharno je lahko, in ne glede na to, s čim se lahko soočimo.
Bistvo je: "Iti moramo naprej."
- Preberite si še: Indijanske misli, ki vam bodo odprle um in srce
- Sensa joga vikend v Bohinju z Robertom Hönnom
