Včasih si mislimo, da nekaj res ni za nas, potem pa ugotovimo, da je prav to tisto, kar nas navdušuje. Tako je bilo tudi pri Nini Osenar, ki je bila nekoč prepričana, da je predivja za umirjeno vadbo, kot je joga.
Zdaj je že dve leti in pol prava odvisnica, pred kratkim pa je začela svoje znanje deliti z drugimi, saj vodi ure joge v ljubljanskem studiu Telodrom.
“Ko sem začela vaditi, se je vaditeljica dotaknila gležnjev z glavo. To se mi ni zdelo težko, ko pa sem sama poskusila, se nisem mogla dotakniti s prsti niti tal, kaj šele svojih gležnjev!” se spominja svojega prvega treninga Nina, ki zdaj tudi sama lahko tako ‘zloži’ svoje telo.
“Vse skupaj je plod trdega dela, ki obrodi rezultate. Z jogo najprej utrjuješ moč, postaneš bolj prožen, s tem pa postane stabilen in močen tudi um. S pravilnim dihanjem masiraš notranje organe, česar pri drugih športih ni. Joga je edina filozofija, ki na dolgi rok obljublja razsvetljenje, nov pogled v samega sebe ...” pravi Nina, ki priznava, da sama še ni tako razsvetljena, kot bi si želela.
“Nisem še tako daleč, da ne bi pogrešala odra in svojega dela ter bi odšla v samoto. Stanje duha odraža to, kar z ljudmi deliš, in če lahko delim dobre stvari z drugimi, me to veseli. Dobro pa je, da sem v sebi mirna in lahko svoje delo delim z mirnostjo. Tega, da si sposoben ohraniti mir v sebi, se je najtežje naučiti,” pravi pevka in voditeljica, ki jo kljub rednim treningom še vedno kdaj kakšne stvari iztirijo. Nazadnje prav na dan našega pogovora.
“Delam z različnimi ljudmi in z nekaterimi se energije poklopijo, z drugimi pa ne. Poskusim se zadržati, a mi ne uspe vedno. Čeprav imam certifikat za učiteljico, sem v tem svetu samo učenka. To je počasen proces, stanje zavesti pa je trdo delo. Težje se je posvečati notranji lepoti kot zunanji.
Ljudje se največkrat zatekamo k veri ali telesni vadbi, ko nam je težko. A v Nininem primeru je joga prišla kar sama od sebe - čeprav se je imela čisto v redu ...
“Vegetarijanka sem postala že pred časom, vendar je bil to le del jogijske filozofije. Veliko sem tekla in hodila na fitnes, vendar sem bila prepričana, da je lahko pri vadbi še nekaj več, kar lahko naredim zase. Na internetu sem si prebrala vse o jogi, vendar sem bila v dvomih, saj sem zelo energičen človek, joga pa je bila vedno nekako marketinško zapakirana kot mirna vadba. Ogledala sem si aštanga jogo, kjer sta vaditelja izvajala neverjetne položaje, ki niso bili preprosti. Že po prvi uri in pol sem bila navdušena, saj to sploh ni bilo enostavno. Položaji so bili težki, dih pa sem hitro usvojila, kot da bi mi bilo to nekako usojeno ... Sprva sem hodila dvakrat tedensko, potem pa vse pogosteje, vendar mi tudi to kmalu ni zadostovalo. Želela sem izvedeti vse o jogi in njeni filozofiji.
Začela sem zbirati literaturo in ugotovila, da je joga res obsežna filozofija. Če se želiš poglobiti vanjo, zahteva veliko predanosti in časa. Jaz sem je do zdaj spoznala le delček, vsak dan se naučim nekaj novega. Ko sem začela brati knjige, sem ugotovila, da po tej filozofiji ljudje delamo skoraj vse ‘narobe’. Lažje se poistovetimo s svojimi prijatelji, partnerji, družino, le sami s seboj ne. Zato smo nenehno depresivni in obremenjeni s tem, kaj imajo drugi. Po jogijski filozofiji je treba najti veselje v sebi, ne v drugih ljudeh ali stvareh. To ne pomeni, da moraš postati brezčuten, vendar moraš pogledati na stvari z druge strani.”
Čeprav jogijska filozofija uči nekakšne samozadostnosti in se tisti najbolj razsvetljeni jogiji v samostanu ves čas posvečajo samo svoji duhovnosti in torej ne potrebujejo drugih, niti partnerja, nas je zanimalo, ali je morda prav vse večja navdušenost nad jogo razlog, da je Nina že nekaj časa samska. Si morda partnerja sploh ne želi več?
“Vsak izmed nas si želi poiskati bistvo v sebi. Postati pravi jogi je življenjski proces, to ne pride kar z danes na jutri. Močna volja in obilo trdega dela sta potrebna, da se v nas nekaj spremeni. Jaz imam recimo še vedno željo, da bi nekoč postala mama. Za vse, kar počneš v življenju, je lepo, da to delaš mirno in s pozitivno energijo, in če imaš družino oziroma živiš v tem svetu, imaš službo itd., ni s tem nič narobe. Vsi smo se rodili z določenim razlogom, pomembno pa je, kaj te poganja. Če bi se želela popolnoma posvetiti jogijski filozofiji, živeti popolno jogijsko življenje, potem bi se morala odločiti in izključiti svet, v katerem živim zdaj. Tukaj pa lahko vsi poskušamo živeti samo točke takšnega življenja. Jogijsko življenje izključuje materialni svet, dobrine in tudi odnose, čeprav to v mojem primeru ni razlog, da sem samska. Vendar pa lahko tudi tukaj, kjer smo, stvari počnemo s pozitivno naravnanostjo, in to je zelo jogijsko,” se zasmeji ljubka Nina.
Nina sicer se vedno sodeluje s Pop TV.
“Ustvarjamo, razvijamo nove ideje, koncepte. Joga pa je moj način življenja. To znanje bi rada delila z drugimi. Učila sem že skupino svojih prijateljev, zdaj pa že mesec dni učim majhno skupino,” pravi Nina, ki se zaveda, da zaradi svoje medijske prepoznavnosti vzbuja pozornost tudi med svojimi učenci. “Morda so presenečeni le zato, ker si predstavljajo neko medijsko podobo, potem pa zagledajo dekle v pajkicah, ki sploh ni naličeno.”
Sicer pa je precej stroga vaditeljica, saj hitro ugotovi, koliko je kdo sposoben, tako da ne dovoli zabušavanja med svojimi urami. Sicer pa se v centru Telodrom, kjer uči jogo, Nina posveča še drugi vadbi - obiskuje namreč vadbo S.O.S., tako da bo v še boljši kondiciji.
Sonja Javornik za Story
Fotografije Primož Predalič
Posneto v studiu Telodrom, Kolarjeva 45, Ljubljana
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
