Naravni začetki: Dojenčki brez plenic

22. 10. 2011
Deli
Dojenčki brez plenic (foto: Shutterstock)
Shutterstock

Živimo v družbi, v kateri je dojenček sinonim za kup plenic in sporazumevanje o izločanju z dojenčkom oz. koncept brez plenic prinaša v naše okolje davno pozabljeno veščino komuniciranja z otrokom in prepoznavanje znakov, kdaj bo otrok opravljal potrebo.

Je naraven pristop k odzivanju na otrokove potrebe v povezavi z izločanjem in čistočo. Z njim lahko pojasnimo in odpravimo marsikateri sicer nerazložljivi jok, okrepimo spoznavanje, sporazumevanje in sodelovanje z dojenčkom ter povečamo zaupanje vase in v svoje sposobnosti.

"Na plenice pa ne smemo gledati kot na nekaj prepovedanega, temveč v njih prepoznamo koristen pripomoček," opozarja Lina Košir, vodja podpornih skupin dojenčkov brez plenic pri združenju Naravni začetki

Dodaja: "Bistvena razlika je v tem, da plenica ne postane zamenjava za našo pozornost in da je otrokova ritka večinoma na suhem – na začetku včasih lažje prepoznamo otrokovo vedenje takoj po tem, ko je lulal ali kakal, in takrat ga preoblečemo."

Kmalu pa ugotovimo, da vsi dojenčki spremenijo svoje vedenje, ko jih tišči. Gre torej bolj za ‘privajanje’ staršev, da se odzovejo na otrokove znake in so pozorni na njegov ritem kot za to, da bi se dojenčki privajali na kar koli.

Dojenčku je namreč vse na tem svetu novo, potrebuje nekaj časa, da mu postane nek način, vzorec domač. Tako se lahko navadi na izločanje v stranišče, umivalnik ali pa v plenico, ki jo potem še nekaj časa nosi na sebi.

Slednje zahteva pri občutljivih dojenčkih včasih kar nekaj časa in slabe volje tako pri dojenčku kot starših, saj otrok instinktivno teži k temu, da je njegova ritka na suhem."

Kako nam dojenčki sporočajo, da jih tišči?

Večina staršev ob dojenčkovem nemiru, brcanju, nervoznem dojenju, stokanju v spanju (otrok se zato, ker ga tišči, velikokrat prebudi in če mu ne zamenjamo plenice, težko zaspi nazaj v mokri), najprej pomisli, da je otrok lačen.

  • Starejši dojenčki in malčki spremenijo vedenje.
  • Otrok se lahko narahlo strese, se za trenutek povsem umiri, se prime za spolovila, se odplazi z igralne podloge, pride do mame, se hoče dojiti, postane siten, išče očesni stik …
  • Otroci imajo okviren urnik lulanja in kakanja, ritem se s starostjo spreminja, prav tako ga ponavadi podrejo bolezni, spremembe dnevne rutine itd.
  • Intuicija, a starši se moramo v večini primerov šele naučiti, kako ji zaupati.

Zakaj koncept brez plenic?

  • Preprečimo plenični izpuščaj.
  • Ne zaznamujmo dela telesa, ki je ponavadi pod plenicami, kot nekaj posebnega, umazanega, nedostopnega za otrokovo in naše dotikanje.
  • Izboljšamo komunikacijo z otrokom. To se seveda pozna na vseh ravneh in področjih, tudi pozneje, ko so plenice že zgodovina.
  • Izboljšajmo lastno intuicijo, pokažimo otroku, da spoštujemo njegove potrebe.
  • Vzpodbujamo zavedanje otrokovega telesa in procesov v njem.
  • Zmanjšajmo količino smeti, varčujemo denar.
  • Postanemo lahko bolj usklajeni, pogumnejši … ali pa bolj realistični in potrpežljivi – kar pač potrebujemo v tistem trenutku, da postanemo bolj celostni, bližje otroku.

Mamina zgodba

"Zelo me je navdušila resnična pripravljenost moje tri mesece stare deklice za sodelovanje in spoznanje, da tako majhen otrok takoj razume, kaj od njega pričakuješ in čemu se uporablja kahlica oz. stranišče. In še pri letu in pol sem spet in spet očarana nad tem, da kar sama sede na kahlico in pleničke niti za preventivo ne nosi več od 13. meseca starosti. Poudariti pa moram, da pri tem ne gre za prisilo, vse se izvaja z občutkom, ljubeznijo in smehom. Seveda so bili tudi trenutki, ko je bilo naporno in kdaj nisva bili najbolje usklajeni." Janja Perko, pedagoginja in prof. likovne umetnosti, soustanoviteljica mariborskega društva Vis Feminea Od spočetja do korakov, vodja delavnic Mala ritka brez pleničke.

Petra Arula, strokovna pomoč: Lina Košir, vodja podpornih skupin dojenčkov brez plenic pri združenju Naravni začetki, Janja Perko, vodja delavnic Mala ritka brez pleničke, foto: Shutterstock

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"