Presenetilo vas bo, kateri splošno sprejeti zgodovinski miti sploh ne držijo.
Ali na Luni res stoji ameriška zastava?
Ko so Američani naskakovali nam bližnjo Luno, je med ključnimi posnetki bil zelo pogosto prikazan trenutek, kot Neil Armstrong v sivo, peščeno površino zapiči simbol svobode: ameriško zastavo. Ta naj bi bila prvi opomin za vse mimo leteče nezemljane, ki drvijo proti Zemlji, da jih tamkaj čaka armada v črno oblečenih agentov, ki bodo pod okriljem prav te zastave branili svojo domovino do zadnjega moža. No, vsaj tako nekako smo se naučili iz filma Možje v črnem.
Resnica:
Po besedah astronavta Buzza Aldrina, naj bi Neil Armstrong na njihovem deviškem naskoku na Lunino površino zastavo zapičil preblizu njihovega vesoljskega plovila. Ob vzletu je zato zastavo odpihnilo. Ups!
Foto: NASA
Seveda so astronavti, ki so sledili prvemu postanku na Luni bolj previdno zapičili zastave, da te danes verjetno še vedno stojijo kot dokaz človeškemu stiku z nebesnim telesom, a danes te zastave bolj kot Ameriko simbolizirajo našo predajo.
Namreč - tako kot barve zbledijo s promocijskih plakatov, ki so predolgo pozabljeni v izložbah, tako barve zaradi izpostavljenosti sončevi svetlobi zbledijo še toliko hitreje na lunini površini. Tako so danes pristajalne točke zemeljskih astronavtov posute le z zastavami v različnih odtenkih bele.
Stonehenge niso zgradili druidi
Gigantski kameni spomenik v Angliji, ki je videti kot, da bi se bogovi igrali domine, naj bi po zgodbah zgradili druidi, duhovniška kasta antičnega keltskega plemena. Strukturo naj bi nato uporabljali v njihovih mističnih obredih.
Foto: English-Heritage.co.uk
Resnica:
Nihče ne ve, kdo je v resnici sestavil ogromne skale v današnji Stonehenge. Ve se le to, da so s preiskavo kamnin ugotovili, da je bil Stonehenge postavljen stoletja preden so keltska plemena sploh prišla na Otok.
Teorijo o druidih, ki so gradili Stonehenge, je pravzaprav v 18. stoletju razvil arheolog William Stukeley. K tej ideji se je pretežno nagibal tudi zato, ker je sam bil prevzet z zgodovino druidov in bil celo član zgodovinskega društva, ki je oživljala obrede starodavnih keltskih druidov.
William Stukeley je populariziral idejo druidov, kot graditeljev Stonehenga Vir: wikipedia.org
Miti o Kipu svobode v New Yorku
Simbol svobode, simbol upanja. Tudi simbol ameriške imigracije, ki izraža dobrodošlico vsem prišlekom na otok Ellis. Odkar so ga Francozi zgradili, je kip svobode ključen del podobe Amerike.
Resnica:
Kip nikoli ni bil povezan z imigranti. Med otvoritveno ceremonijo leta 1886 ni bilo nobene omembe o povezavi z imigracijo, pesem Emme Lazarus, v kateri vabi drenjajoče mase ljudi v nedrje ameriškega upa, pa je bila v obliki plakete dodana k spomeniku šele 20 let kasneje. Za postavitev plakete je pri vplivnih prijateljih lobirala kar Emma Lazarus sama.
Foto: National Park Service
V zgodnjih letih je bil spomenik bolj simbol rasistov, ki so v podobi spomenika videli upodobitev prevlade belcev in motiv "nas proti njim".
In čeprav so Francozi podarili spomenik Američanom, francoska vlada s samim spomenikom ni imela nič. Financirali so ga raznoliki povprečneži, donatorji, ki so pod vlado Napoleona III želeli s pasivno-agresijo izraziti nestrinjanje s francoskim režimom in čudovitostjo ameriških svoboščin. (Vir: The Statue of Liberty: A Monument to an Ideal)
Vir: wikipedia.org
Kip svobode je obenem tudi vir zanimivih kontroverznosti. Rimsko-katoliška cerkev ima namreč velik problem s podobo spomenika, h kateremu se njujorška javnost obrača kot k nekakšni poganski boginji. Kar ni daleč od resnice, saj je kip svobode nadvse podoben rimski boginji Libertas z motivi poganske boginje Ašere.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
