Joga oblikuje telo drugače kot druge zvrsti športa, ker mu daje osnovo lepote – pokončno držo. Pri naprednejših jogistih lahko opazimo lahkoto gibov in dobro mišično napetost celo, ko ne vadijo. Razlog za to je, da jim je uspelo zabrisati meje svojih zmožnosti.
Oblika našega telesa je posledica našega razmišljanja, nenehnega podzavestnega prepoznavanja lastnega ega, ki je nenehno prisoten v telesu – v živcih, krvi, organih, kosteh, vezeh in mišicah. Glavna ovira svobodi in zadovoljstvu je zanemarjanje povezanosti duha in telesa.
Nadzor dihanja (sanskrtsko ga imenujemo pranajama) je en od glavnih značilnosti joge. Če nadzorujemo dihanje, nadzorujemo tudi neodločnost uma. To je orodje, ki ga uporabljamo, ko delamo s prano (življenjskimi močmi). Kjer je življenje, je prana. V sanskritu pomeni pra gibanje in na nenehno spremembo. Prana je kot električni naboj, prisoten v naravi, v vseh svojih nepredvidljivih oblikah. Strele bliskajo sem in tja in nikoli ne moremo natančno predvidevati, kje bo kakšna zadela. Toda če elektriko ujamejo znotraj žice, njeni gibi postanejo predvidljivi in jih lahko razumemo. Žica je vodilo, v katerem elektriko prenašamo med točko a in točko b in jo lahko uporabljamo npr. za razsvetljavo.
Živimo kot vodniki, po katerih teče prana, vendar so naše žice lahko zvite, zamašene ali polomljene. Izvajanje joge nam pomaga, da žicam vrnemo moč in pomagamo prani, da prosto teče po telesu.
Kaj zmore človeško telo, si oglejte v videu!
