“In ladja je obstala sedmi mesec, sedemnajsti dan meseca na gorovju Araratskem,” pravi Stara zaveza. Bi se tudi vi odpravili na iskanje kraja, o katerem govori Sveto pismo?
Na prvi pogled se zdi pristaniški kraj Noetove barke jasno določen: najvišja gora armenskega višavja Ararat. Turki ga poetično imenujejo Agri Dagi, gora trpljenja, v obstoj barke pa muslimani verjamejo prav toliko kot kristjani, razlika je le v tem, da je zapuščene ljudi in živali blagoslovil Alah, in ne Bog.
Z njegovih vrhov, pokritih z večnim ledom, se odkriva pogled na tri države: Turčijo, Armenijo in Iran. Toda alpinisti ne naskakujejo njegovih gorskih vzpetin le zaradi lepote. Nekateri med njimi upoštevajo svetopisemska navodila in iščejo Noetovo barko. So jo že našli?
Kje je barka?
Prvi podatki o odkritju Noetove barke so se pojavili davno pred rojstvom Jezusa Kristusa. O tem je pisal babilonski zgodovinar Berosus, tudi rimski zgodovinar Jožef Flavij jo je omenjal v svojih 'Judovskih starinah'.
V 15. stoletju je Marco Polo trdil, da so ostanki Noetove barke še vedno vidni na vzpetinah gore Ararat. Leta 1840 je svet pretresla novica, da so na Araratu najdeni ostanki ladje, katere velikost ustreza biblijskemu opisu.
Leta 1916 je skupina ruskih pilotov trdila, da je na visokih pobočjih Ararata videla obris velikanske ladje. Globoko verni vladar Nikolaj II. je v iskanje barke poslal vojaški oddelek s 150 ljudmi. Našli so jo, fotografirali, opisali in celo pojasnili, iz kakšnega lesa je bila narejena. Toda vsi dokumenti so bili na koncu izgubljeni.
Leta 1953 je Američan George Green s helikopterja posnel nekaj dovolj jasnih fotografij zahodnega pobočja Ararata. Na njih je razločno vidna oblika velikanske tovorne ladje. Pojav so poimenovali 'araratska anomalija' in začeli pojasnjevati njen izvor. Od takrat se skorajda vsako desetletje pojavi senzacionalna novica o odkritju Noetove barke, ki v trenutku obkroži svet.
Ovita v skrivnost
Leta 2004 je bila blizu araratske anomalije ruska odprava znanstvene organizacije Kosmopoisk, ki preiskuje nadnaravne in skrivne pojave. Njen vodja Vadim Černobrov je potrdil pojav, ki naj bi bil po njegovih besedah naravnega izvora. Leta 2009 je na višini 3.800 metrov kitajska skupina raziskovalcev našla leseno ogrodje ladje. Radioogljikova analiza lesovine je pokazala, da je najdba stara kar 4.800 let! Podatki v veliki meri ustrezajo svetopisemskim, toda znanstveni svet še vedno dvomi in zagovarja mnenje, da gre pri tem za ostanke lesenega stolpa iz časa starodavnega armenskega kraljestva Urartu.
Človeštvo še vedno buri duhove legenda, da se bo Noetova barka prikazala šele s koncem sveta. In tako se romanje na goro Ararat nadaljuje.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
