Ja, Slovenci smo znani vrtičkarji. Skoraj vsi so v mesta prišli z vasi, vajeni dela na zemlji. Zato se je kmalu tudi v Ljubljani in drugih slovenskih mestih razvila kultura vrtičkarstva, ki pa je za nekaj let malce zamrla.
A trendi v prehrani in zdravju kažejo, da je vrtičkarstvo izjemno koristno.
Človek ima svojo svežo zelenjavo, zelišča in tudi kakšen sadež, točno ve, s čim je gnojil in zalival, gibanje na vrtu pa je koristno tudi za zdravje.
Trenutni trendi v prehranjevanju narekujejo ekološko pridelano zelenjavo in sadje, ki pa sta draga, sploh če kupujemo za celotno družino. Torej ne preseneča, da se vse več ljudi tudi v mestih odloča za svojo pridelavo, in to ne samo v Slovenji, ampak po vsej Evropi. V Nemčiji je skoraj 70 odstotkov anketiranih odgovorilo, da jim je najljubši konjiček vrtnarjenje in da ob puljenju plevela ter sajenju
rožic in zelenjave tudi najraje in najbolj sproščeno razmišljajo.
Vrtički in Ljubljana
V Ljubljani so izmerili, da velikost povprečnega vrtička meri okoli 205 kvadratnih metrov. V nasprotju z na primer dunajskimi vrtički ljubljanski niso ograjeni, zato je nekaj časa vsak posameznik sam urejal ograjo, hišico ...
V Ljubljani se je pred nekaj leti zgodil pravi upor vrtičkarjev, ko je župan Janković ukazal podreti dobršen del vrtičkov, ki so, roko na srce, zares kazili jedro mesta. No, danes je v Ljubljani veliko več lepo urejenih vrtov, ki imajo enotno podobo.
Raziskave so pokazale, da je med vrtičkarji več žensk kot moških (razmerje približno 54 proti 46 %). Dolgo je bilo vrtičkarstvo domena starejših občanov mesta, no, zdaj sem jim počasi pridružujejo tudi ljudje v srednjih letih, ki jih skrbi predvsem za svoje zdravje. Mimogrede, tudi povprečna starost vrtičkarja v Zürichu je več kot 61 let, tako da so trendi povsod isti. Po vrtu še vedno pogosteje brkljajo starejši, ki imajo več časa. Samo za prikaz, ker ni novejših raziskav, v Ljubljani je bilo pred desetimi leti ocenjeno, da ima 12 tisoč meščanov svoj vrtiček ali da vrtnari. Vrtičkarstvo je tudi dejavnost, ki se prenaša iz roda v rod. Prvi vrtičkarji oziroma zakupniki zemljiških parcel za pridelovanje zelenjave in drugih pridelkov so se v Ljubljani pojavili v začetku 20. stoletja.
Največji težavi vrtičkarstva v mestih sta onesnaženost zaradi bližine cest in škoda, ki jo povzročajo sprehajalci. A za konec naj povemo, da ljubljanske ankete izpred nekaj let, že po Jankovićevem urejanju ljubljanskih vrtičkov, kažejo, da so ljudje na splošno kar zadovoljni s stanjem svojih pridelovalnih parcel.
Kunta Kinte v Velenju
Zelo lično in navdušeno vrtnarijo tudi v Velenju.
Pred skoraj 40 leti je ob Velenjskem jezeru začelo nastajati vrtičkarsko naselje, ki je dobilo ime po televizijski nadaljevanki Kunta Kinte in je zagotovo eno izmed bolj urejenih v Sloveniji. Na zemljišču ob jezeru je 250 tipskih vrtnih hišic, okoli vsake pa je približno 200 kvadratnih metrov zemlje, namenjene vrtnarjenju in preživljanju prostega časa v naravi. Med 'prebivalci' Kunta Kinte po besedah naše sodelavke iz Velenja vlada krasno vzdušje, zelo skrbijo tudi za recikliranje, ekologijo na splošno, varčno porabljajo vodo in drug drugemu pomagajo pri vrtnarjenju.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
