Ko zavonjate sladko-aromatičen vonj, bi ga vedno radi vonjali – ni čudno, da sivka spada med ljubljence na domači gredi.
Lastno majhno polje s sivko morda ne pristaja na vsak vrt, vendar je povsod dovolj prostora za rastlino ali dve – v loncu ali na gredi.
Sivko po navadi posadimo poleg vrtnic, kjer je lepa in tudi uporabna: ustne uši se potem ne približajo vrtnicam. Lepi spremljevalci so temno vijoličasta stepska kadulja (npr. Salvia nemorosa ’Tänzerin’), himalajska krvomočnica (Geranium himalayense), maslenica (Hemerocallis), nemški rožmarin (Santolina) ali zlati rman (Achillea filipendulina).
Poleg sivke so lepo videti nežne trave, kot je lasasti sitec (Stipa tenuissima) ali vejicata krasilka (Melica ciliata). Če vam ne zadostujejo posamezni primerki, posadite sivko kot spremljevalko poti ali svojo zeliščno gredo obrobite z majhno cvetočo živo mejo. Da ostane lepo gosta, jo je treba redno obrezovati – tako kot vrste na poljih v Provansi.
Porežite konice, prosim!
Za lepši videz odcvetele dele pozno poleti odrežite do prvega listnega para. Da sivka ne deluje ogolelo, jo je treba spomladi, ko ne pričakujemo več močnih zmrzali, znova skrajšati, tokrat za približno dve tretjini. Pri tem pazite na to, da odrežete le mlade, močne poganjke, ker rastlina iz temnih, olesenelih stebel ne požene.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
