Življenje ni poslovni načrt

27. 3. 2015
Deli
Življenje ni poslovni načrt (foto: Profimedia)
Profimedia

Naša duša ima svoje poti, svoje potrebe, svoj ustvarjalni zanos. Ne moremo voditi njenega hrepenenja po razvoju.

Želimo si biti uspešni. Zato izdelujemo načrte in iščemo navodila za učinkovitost. Predlagam drugačno pot.

Poslovni načrti so dosegljivi, ker okvirno vemo, s čim imamo opravka, na kaj lahko računamo, kaj želimo doseči, s kom ter zakaj. Načrti za sprotne projekte so koristni, ker gre za konkretno delo in načrt je opora, vodilo in podlaga za stik z realnostjo.

Toda načrtovati svoje življenje na področju globinskega samouresničenja je nekaj drugega. Načrtovati globalno srečo in uspeh, kot predlagajo nekatere knjige (in celo jamčijo uspeh) ...  je po moje zavajajoče in nas pripelje v slepo ulico.

Naša duhovna narava išče svoj razvoj z vso močjo, a poti, ki jih je treba prehoditi, ne poznamo.

Načrtovati ljubezenski odnos, vzgojo otrok, duhovno rast, reševanje notranjih ovir po korakih, ki bodo gotovo dali predvideni rezultat, je objest, ki jo drago plačamo. Poznam ljudi, ki so dolgo poskušali obvladati dogajanje na ta način, a življenje jim je sproti obračalo barko: ko so določili smer, se je dvignil drugačen veter in jih pornil v neznane vode. Vedno spet na novo, še in še.

Nikoli niso pripluli na cilj in niti do prvega otoka ne.

Ko vse pripravimo, da bo šlo po predvidevanjih, se vedno zgodi kaj nepričakovanega. Dogodek nam lahko zgladi pot in nas porine naprej, lahko pa nas usmeri v dolg in zahteven ovinek. Spet in spet ...

Naša duša ima svoje poti, svoje potrebe, svoj ustvarjalni zanos. Ne moremo voditi njenega hrepenenja po razvoju. Hoče, da širimo svoje meje, presegamo predsodke, odkrijemo resnico, najdemo spravo, uresničimo svoj dar. Pogosto hoče, da se izgubimo, zabredemo in potopimo, da se zmedemo in spreobrnemo.

Mi pa hočemo tisto, kar si zmore zamisliti glava. Kot je znano, lahko glava načrtuje samo iz nakopičenega znanja, iz tega, kar že zna.

Življenje  hoče naše prerojenje in vstajenje od mrtvih. Nenehoma  nas meče s tira, nenehoma vabi v novo in neznano.

Zato ne izdelujmo poslovnih načrtov o tem, kako se ovrednotiti in uresničiti. Zaživimo globoko in občuteno, predani resnici in pripravljeni spoznati karkoli.  Spremljajmo se, pišimo, učimo se, vadimo ... zvesto in predano svoji samovzgoji.

A ne ukazujmo resnici, kaj nas počne z nami. Predajmo se njenemu vplivu, kot se seme preda zemlji.

In življenje nas bo vstavilo v svoj načrt, ki na srečo daleč presega našega.

Alenka Rebula

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez