Nekateri filozofi in znanstveniki, ki so goreči nasprotniki vseh vrst laganja, se zavzemajo za družbo t. i. radikalne iskrenosti, v kateri bi vsi govorili resnico. Pa je to res vedno najboljša možnost?
Kaj če nam nekdo pripravi kosilo, v katero je vložil veliko truda in časa, pa ni ravno po našem okusu? Ali pa, da nam za rojstni dan prinese darilo, ki nam ni všeč, vendar vemo, da nam ga podarja iz srca?
Mu bomo iskreno povedali: "Lahko bi se bolj potrudil," ali pa bo bolje, če odigramo veselje in hvaležnost? Mnogi med nami se bomo v nekaterih položajih raje, kot da prizadenemo sočloveka, zatekli k laganju ali k prikrivanju celotne resnice.
Čeprav je laganje včasih dobrodošlo – na primer, če se hočemo izogniti konfliktu z nekom, ki nam ni storil nič slabega – ker povzroči manjše zlo, pa v večini primerov najeda družbene temelje. Če izvzamemo nedolžne laži, s katerimi sebi in drugim lajšamo življenje, pa je veliko več takšnih situacij, v katerih je iskrenost vrlina in ne sposobnost veščega manipuliranja z drugimi zaradi lastne koristi.
Kadar z resnico, četudi je ta boleča, nekomu prihranimo poznejše sitnosti, je bolje biti iskren. Poleg vsega laganje povzroča stres za samega lažnivca, zato je resnicoljubje obenem tudi koristno zdravju. Ker laž rodi laž, ima izogibanje lažem pozitivne učinke tako na odnose med ljudmi kot na celotno družbo.
Manj kot bomo lagali danes, manjša bo potreba po lažeh v prihodnosti in bližje bomo idealu iskrene družbe.
Ozren Podnar
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
