Navdušenje je ena najčistejših oblik ljubezni, v kateri spet postanemo otroci, ki živijo brez preračunavanja, obenem pa odrasli, sposobni uresničevanja, sposobni graditi mostove čez brezna ničevosti, nezaupanja in zmrdljive kritike.
Pri čistem navdušenju ne začutite, da hoče drugi kaj prodati, da prepričuje ali vsiljuje, da išče odobravanje in privržence. Nobene oblike nasilja ni in niti potrebe, da bi drugi podpirali, kar čuti. Ko so drugi taki, nas ganejo in prevzamejo.
V stanju navdušenja človek samo prekipeva od ljubezni in prevzetosti nad nečim, kar ga polni z veseljem, ga poživlja, osrečuje in hrani.
Otrok, ki nam pokaže, kaj je našel ....
Mladostnik, ki mu je končno kaj uspelo, kar je dolgo upal, in skače od veselja ...
Odrasli, ki je doživel kaj krasnega ...
Ustvarjalec v hipu, ko doživlja, da je nastala umetnina ...
Kuharica pred potico, ki je pravo slavje vonja in okusa ...
Ko drugemu ponudimo kaj iz svojega obilja, smo navdušeni. Drugi ni klient in ne gre za učenje uspešne prodaje, pri kateri nam pravijo, da se moramo navdušiti, da bomo prepričali svoje kupce. V pravem navdušenju ni nobene volje, deluje samo resnica, izkušnja, občutek, da se veselimo in da to res prihaja iz srca in samo zato, da se izrazi.
Ne moremo se odločiti, da se bomo navdušili nad svojimi deli. Lahko pa dojamemo, da je navdušenje naravno stanje, ki privre iz predanost in vere v lastna dela, iz tega, da je to prava pot za nas in da izraža naš dar, naš prostor pod soncem, našo pravico do obdarovanja sveta in do tega, da smo sami obdarovani.
V času, ko je veliko govora o krizi in stiskah, pomanjkanju in zategovanju pasu, se je važno spomniti, kaj nas je kdaj navduševalo in v čem nam je srce zaigralo. Tisti občutek naj nas vodi, ko iščemo pot do blagostanja.
Presegati je treba navado, da se dajemo v nič, in potem upamo da nas bodo drugi ovrednotili. Drugi nimajo možnosti in dolžnosti, da se nadušujejo nad nami, mi pa.
Mi imamo v svoji zemlji zakopan svoj zaklad.
Ukvarjajmo se s tem, kar je bogatega v naši globini, z iskanjem resnice o tem imetju. Dajmo vse za dvig tega zaklada in navdušenje bo privrelo kot izvir žive vode.
Navdušenje je ena najčistejših oblik ljubezni, v kateri spet postanemo otroci, ki živijo brez preračunavanja, obenem pa odrasli, sposobni uresničevanja, sposobni graditi mostove čez brezna ničevosti, nezaupanja in zmrdljive kritike.
Ne bojmo se navdušenja nad seboj, ker ima vsakdo od nas v sebi in v svojih izkušnjah kaj, kar blesti od kraljevske razvidnosti.
Želim vam teden, v katerem se bo v ščebetanju ptic oglašal klic pristnega navdušenja in zavedanja, da strah in sram nista nikoli v službi resnice!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
