Vzgoja srečnih ljudi: Berite čustva, spoznajte svojega otroka

13. 3. 2013
Deli
Vzgoja srečnih ljudi: Berite čustva, spoznajte svojega otroka

Odrasli velik del življenja preživimo med poskusi nadzorovanja in obvladovanja lastnih čustev, zato so za starše otroška čustva vedno težavna.

Priznavajmo otrokova čustva

Ker otrokom skušamo prihraniti trpljenje in jih varovati pred prizadetostjo, se na njihova čustva pogosto odzivamo tako, da jih banaliziramo. Agresivne otroke kaznujemo, žalostnim preusmerjamo pozornost, prestrašene skušamo zaščititi in jim ne dovolimo, da bi jasno izražali svoja čustva.

Sprehodite se do otroškega igrišča in prav gotovo boste kmalu priča naslednjemu primeru: otrok je med igro padel in joče. Še vedno večina staršev, ko otrok začne jokati, reče: "Saj ni nič takega, bo že minilo." Ali: "Saj ni tako hudo." Vendar otrok ne joče, ker misli, da nekaj ne bo minilo, temveč zato ker ga v tem trenutku nekaj boli, ker se je ustrašil ali ker išče vašo pozornost.

V obeh primerih  je to NEKAJ in z negiranjem njegovih čustev le dodatno prispevate k njihovi prizadetosti. Toda če pokažete razumevanje in rečete: "Vem, kako je udarec lahko boleč, tudi jaz se ustrašim ali me boli, ko se udarim ..." ste mu omogočili, da pokaže, kar čuti, pokazali ste mu, da ga sprejemate s celotnim paketom njegovih vrlin, hib, čustev, stališč ...

Med procesom dozorevanja in pridobivanja izkušenj se otrok šele uči odzivati tako, kot to počnemo odrasli, torej tako, da bo znal nekatere stvari tudi zadržati zase ali jih vsaj deloma nadzorovati. A dokler se ta proces ne konča, se čustva odraslih in otrok močno razlikujejo. Tako so, za razliko od čustev odraslih, čustva otrok:

Spontana: otrok svoja čustva izraža, medtem ko jih odrasli znamo potlačiti (ali je to dobro za nas, je drugo vprašanje ...

Kratkotrajna: v zgodnjem predšolskem obdobju lahko trajajo le nekaj minut.

Močnejša: otrok ne stopnjuje čustev v odnosu glede na okoliščine in jih ne skuša obvladati.

Niso stabilna: otrok zmore zelo hitro preiti iz enega čustvenega stanja v drugo, včasih tudi nasprotno, kar ne pomeni, da so njegova čustva površna, temveč da jih le burno doživlja.

Jelena Holcer dipl. pedagoginja, Petra Arula

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez