Transformacija Notranje Matere - Osebna rast - Sensa.si

Transformacija Notranje Matere

Vsaka ženska ima v sebi moč, da pozdravi svoje čustvene rane ter sposobnost sama sebi dati vse tisto, česar ji njena mati ni zmogla. Same sebi lahko postanemo vir, iz katerega se napajamo.

Transformacija Notranje Matere (foto: Shutterstock) Shutterstock
9. 4. 2015

Gledano s stališča razvoja je odnos, ki ga imamo s svojo lastno materjo, temelj odnosa do samega sebe. Deklica v času odraščanja namreč ponotranji informacije o odnosu, ki ga ima mati do sebe, do nje kot svojega otroka in do zunanjega sveta kot takega. Povsem naravno je, da v času zgodnjega otroštva ta prepričanja in pogled na svet ponotranjimo do te mere, da postanejo trdna osnova za naša lastna prepričanja in občutenje sebe. Kot ženske smo se naučile s sabo ravnati v skladu z odnosom, ki ga je naša mati gojila do sebe.

Naša naloga prebujenih, zavestnih žensk je, da v svoji notranji psihični strukturi podobo svoje biološke matere z vsemi njenimi človeškimi pomanjkljivostmi preoblikujemo v mater, kakršno smo si vselej želeli in potrebovali. Ko smo sposobni te transformacije, ta notranja mati skrbi za zadovoljitev vseh naših čustvenih potreb in nas brezpogojno neguje na način, ki ga naša resnična mati ni zmogla.

Sami sebi lahko postanemo mati, kakršno smo si vedno želeli. Na ta način smo zmožni sprejeti vse omejitve naše zunanje, biološke matere, saj za zadovoljitev naših potreb sedaj skrbi naša notranja mati.

Naša lastna mati nas je lahko imela rada le v tolikšni meri, kot je sprejemala in ljubila sebe.

Na določeni točki se moramo sprijazniti s tem, da naše matere niso zmogle in še danes ne zmorejo zadovoljiti naših potreb v tolikšni meri in na tak način, kot smo si mi to želeli ter potrebovali. To dejstvo je potrebno sprejeti in si dovoliti začutiti ter iz sebe spustiti vso žalost, ki jo prinaša to globoko spoznanje. Odžalovati moramo vse, kar smo pretrpeli zaradi teh čustvenih ran ter vse, s čimer smo kompenzirali ta notranji manjko. Ta proces nam ponuja možnost, da spoznamo, da nismo sami krivi za občutke neljubljenosti in zapuščenosti, ki smo jih občasno doživljali ter se nehamo boriti s tem, da svetu dokažemo svojo lastno vrednost.

Žalovanje je tudi priložnost, da razvijemo sočutje do naših lastnih mater in njihovih bremen.

Zdravljenje čustvenih ran iz odnosa z materjo bo popolnoma spremenilo vaše življenje. Ko se soočimo s svojo bolečino, se nam lahko zgodi, da ugotovimo, da je ta bolečina, ki smo jo ves čas nosili v sebi, deloma tudi bolečina naše matere, ki smo jo kot otroci iz ljubezni do nje preložili na svoja ramena. Sedaj se lahko odločimo, da ta tovor dokončno odložimo.

Namesto da iz občutkov krivde vztrajamo v svoji majhnosti, se samozavestno zasidramo v svojem telesu in srcu ter si dovolimo občutiti resnično celovitost in ljubezen do sebe. S tem, ko postanemo sami sebi »dovolj dobra mati«, ne osvobodimo zgolj sebe, temveč tudi vse ostale ljudi, ki so del našega življenja.

Včasih si težko priznamo, da se v odnosu z materjo nismo počutili dovolj ljubljene. Morda se spominjamo, kako preobremenjena in zaskrbljena je bila, kar kot otroci tudi sami doživljamo kot težko breme, saj je del nas prepričan, da smo mi sami izvor njene bolečine. Zaradi te krivde, ki jo hčerka ponotranji, se kot ženska ne more premakniti v smeri spremembe svojega življenja na bolje. S tem da si priznamo, kako nedolžne in upravičene so bile naše potrebe v otroštvu, se lahko naposled osvobodimo svojega sramu ter pripoznamo vso dobroto, ki jo kot bitja nosimo v sebi. Ko odžalujemo svoje lastne izgube in primanjkljaje, lahko žalujemo tudi za usodo svojih mater ter žensk kot takih.

Žalovanje nas prerodi in okrepi.

Vsaka ženska ima v sebi moč, da pozdravi svoje čustvene rane ter sposobnost sama sebi dati vse tisto, česar ji njena mati ni zmogla. Same sebi lahko postanemo vir, iz katerega se napajamo. Kolektivno žensko »čustveno telo« zdravimo tako, da sleherna ženska pri sebi pozdravi svoje lastne rane. V procesu zdravljenja ženskega čustvenega telesa, se obenem zdravi tudi kolektivno čustveno telo človeštva. Zdravljenje naših lastnih ran ni samo blagoslov za nas same, temveč je darilo svetu kot celoti.

Transformacija Notranje Matere

Kljub dejstvu, da smo že odrasle ženske, je odnos mati-hči znotraj nas na psihološki ravni še kako živ. Odnosi med materjo in hčerko se nenehno gibajo med dvema skrajnostima; na eni strani imamo opravka z zdravo dinamiko, ki nas podpira, in konfliktom, ki včasih že meji na zlorabo, na drugi strani. Vsak izmed nas se v svojem odnosu z materjo znajde na določeni točki te premice.

Če imamo izkušnjo pristne povezanosti z lastno materjo, bodo sporočila, ki jih bomo od nje prejemali, vsebovala elemente podpore, nege in tolažbe, kar nam je v veliko oporo, ko se počutimo zmedene in se soočamo z življenjskimi izzivi. Ravno nasprotno pa je v primeru nezdravega odnosa z materjo - njen glas, ki ga v času odraščanja ponotranjimo, poln kritike v nas vzbuja občutke dvoma, ujetosti ter nemoči.

Popoln odnos med materjo in hčerko seveda ne obstaja. Mnogo žensk je v odnosu z lastno materjo izkusilo veliko mero bolečine in konfliktov. Naša naloga v procesu zdravljenja teh čustvenih ran je, da podobo svoje resnične matere z vsemi njenimi človeškimi pomanjkljivostmi vred zamenjamo s podobo matere, po kateri smo vselej hrepeneli – notranje matere, ki je sposobna brezpogojno zadovoljiti naše potrebe in nas podpirati pri našem notranjem razcvetu ter ljubezni do našega resničnega sebstva.

Kljub temu, da ste imeli s svojo materjo težaven odnos, lahko sedaj znotraj samih sebe razvijete notranjo mati, ki vas bo ljubila brezpogojno.

Odnos med vašo notranjo materjo in vašim notranjim otrokom je bistvenega pomena za to, da živite življenje, ki vas resnično izpolnjuje. Ta odnos razvijamo tako, da se na dnevni bazi povezujemo in komuniciramo s svojim notranjim otrokom ter mu iz dneva v dan s svojimi dejanji kažemo, da ga zmoremo negovati, mu prisluhniti in ga potolažiti. Čez čas se med njima vzpostavi trdna notranja vez, ki zapolni vrzel materinske ljubezni, po kateri smo zaman hrepeneli v odnosu z našo resnično materjo. Postopoma vam to pomaga pri tem, da tovrstne ljubezni ne iščete več v zunanjem svetu, saj jo sedaj nosite v svoji lastni notranjosti. Gre za močen proces, ki povratno vpliva na vsa področja vašega življenja.

Dovoliti si čutiti ljubezen do samega sebe

To, česar se mnogi ljudje ne zavedajo, je, da si dejansko vsi želimo le to, da smo zmožni sprejeti in ljubiti vse svoje aspekte, celoto tega kar smo. Tovrstna ljubezen je resnično brezmejna. Nenehno hrepenenje po materini ljubezni in potrditvi je posledica dejstva, da otrok preko ljubezni, ki mu jo mati izkazuje, prejme potrditev, da je vreden in na nek način dovoljenje, da lahko čuti ljubezen v odnosu do samega sebe. Gre za razvojno potrebo, ki nas, če v otroštvu ni bila zadovoljena, kasneje v odraslem življenju žene k temu, da jo nezavedno projiciramo v druge ljudi in življenjske situacije ter obenem pričakujemo, da bomo od zunaj dobili potrditev, da smo vredni in ljubljeni. To je seveda povsem nemogoče, posledica tega pa je, da se počutimo ujeti in zafrustrirani.

Ko odrastemo, lahko končno sami sebi dovolimo, da se imamo radi, vendar moramo najprej žalovati za tem, da tega dovoljenja nismo dobili od svoje matere in sprejeti svojo preteklost - kakršna koli je že bila - saj je za nazaj ne moremo spreminjati. Resničen preboj doživimo, ko se zavemo resnice, da nismo bili nikoli sami krivi za to, da nismo bili deležni takšne materinske ljubezni, kot smo jo potrebovali. Šlo je zgolj za splet zunanjih okoliščin v našem zgodnjem otroštvu, h kateremu so seveda prispevale tudi nerazrešene težave in vzorci naših staršev. Bili ste zgolj otrok, brez kakršnega koli nadzora nad situacijo.

Žalovati za občutki nemoči v otroštvu

Otrok si materine pomanjkljivosti in nezmožnost zadovoljiti njegove potrebe razlaga, kot da je z njim nekaj narobe in da se mora on sam izboljšati. Eden izmed pogojev za njegovo čustveno preživetje v zgodnjem otroštvu je namreč ohranitev temeljnega prepričanja, da je mati »neskončno dobra, nezmotljiva in vsevedna« (za majhnega otroka so starši bogovi!).

Posledica vsega tega pa je, da otrok začne verjeti, da je z njim nekaj narobe. Ta notranji mehanizem je preživetvena strategija, ki otroka ščiti pred resnično situacijo, saj bi ga ta psihološko lahko povsem uničila. Zaradi tega mehanizma preživetja, ki je značilen za prva leta našega življenja, mnogi izmed nas nezavedno globoko v sebi še vedno nosimo prepričanje, da nismo dovolj dobri (občutek manjvrednosti), kar je lahko izvor naše bolečine ter nezavednega prepričanja, da se moramo nenehno boriti in se dokazovati svetu.

V otroštvu nismo bili sposobni žalovati za temi okoliščinami, vendar pa je v odraslosti to še kako potrebno, če želimo zaživeti vse svoje potenciale. Eden najpomembnejših korakov v procesu zdravljenja se zgodi, ko si dovolimo začutiti, da nismo bili sami krivi za bolečino, ki smo jo v izkušali v otroštvu, ter žalovati ob spoznanju, da svoje preteklosti ne moremo spremeniti.

Sam proces zdravljenja je sicer lahko dolgotrajen, vendar nedvomno deluje! Bodite potrpežljivi s sabo. Če boste vztrajali, boste sčasoma čutili, kako se vsa teža ter notranji pritiski počasi osvobajajo in v vaše življenje bo zavel veter spremembe. Vse bolj se boste počutili svobodne, da preprosto ste to, kar v resnici ste – brez občutkov krivde, sramu ali dvoma, saj se boste namesto tega odprli jasnosti, zaupanju in radosti!

Vaš Notranji Otrok

Vaš notranji otrok je vir vaše ustvarjalnosti, življenjske energije in izvorne modrosti. V otroštvu smo bili vsi do neke mere zavrnjeni, kar smo kompenzirali s tem, da smo razvili »lažni jaz«. Ta lažni jaz je bil obraz kakšnega smo morali kazati zunanjemu svetu zato, da bi se počutili sprejete. Dele nas, ki so bili zavrnjeni, smo potlačili v svojo senco (v nezavedni del), kjer ostajajo za nas nedostopni vse dokler se znova ne povežemo s svojim notranjim otrokom ter z njim razvijemo ljubeč notranji odnos, ki odpira vrata našemu resničnemu, avtentičnemu sebstvu.

Ustvarjanje varnega notranjega okolja

To, kar imenujemo notranji otrok je resnična energija, ki še naprej živi v nas tudi v odrasli dobi. Če se zanj ne zmenimo ali ga zanemarjamo, lahko ostane še naprej v stanju odrezanosti in čustvenega krča, ki je posledica nerazrešenih travmatičnih izkušenj v zgodnjem otroštvu.

Posledica tega je, da zaradi neozaveščenih omejujočih prepričanj in strahov, ki smo jih ponotranjili v svojih najzgodnejših letih, sami sebe nenehno nezavedno sabotiramo.

S tem, ko stopimo v dialog s svojim notranjim otrokom, se notranji krč zaradi katerega smo še vedno ujeti v bolečih vzorcih, počasi sprošča, kar nam pomaga, da se odpremo izkušanju izpolnjenosti, radosti in ustvarjalnosti.

Vaša Notranja Mati

Vaša notranja mati je vaš odrasli del, ki nosi v sebi vse znanje in modrost, obenem pa prejema podporo s strani višjih sil (univerzum, Bog/Boginja, vaš višji jaz).

Skozi vlogo notranje matere svojemu notranjemu otroku pomagate uvideti, da je preteklost že mimo. Kako se tega lotimo? Tako, da se ozavestimo, v kakšnem čustvenem stanju se v določenem trenutku nahaja naš notranji otrok ter obenem sprejemamo takšne odločitve, ki mu dajo vedeti, da so nevarnosti iz zgodnjega otroštva stvar preteklosti.

V vlogi notranje matere lahko poskrbimo za potrebe svojega notranjega otroka na način, ki ga naša resnična mati v otroštvu ni zmogla. Ta notranja vez bo spremenila vaše življenje na najglobljih ravneh.

Nenehno prehajate iz vloge notranje matere v vlogo notranjega otroka. Na ta način prejmete skrb in nego, ki jo potrebujete ter obenem samemu sebi nudite varen prostor, ki ste ga potrebovali, kot ste bili še otrok. Preko tega odnosa ustvarite trdno notranje jedro, ki vam daje občutek celostnosti in varnosti, kar je v končni fazi tudi pogoj za vašo rast in razcvet v odnosu do zunanjega sveta. Ta odnos se sčasoma še poglablja in neizmerno obogati vaše življenje.

Ko vaš notranji otrok z vašo pomočjo resnično dojame, da ni sam kriv za bolečino, ki jo drži v sebi, pride do pomembnega notranjega preboja:

- Primarna navezanost na zunanjo mati z vsemi njenimi omejitvami in pomanjkljivostmi se sedaj prestavi na brezpogojno ljubečo notranjo mati.

- Poveča se vaša sposobnost začutiti, da ste resnično vredni ljubezni in se radostiti ob izkušanju svojega notranjega jedra, ki je vredno in dobro, ne glede na zunanje okoliščine.

- Odprete se sprejemanju ljubezni s strani drugih, saj se del vas ne počuti več manjvrednega. V otroštvu je bilo to prepričanje namreč eden izmed mehanizmov, s katerim smo podzavestno izkazovali zvestobo svoji lastni materi. (Neskončno čakanje na to, da bo mati zadovoljila vse naše potrebe.)

- Zmožni ste se videti take, kot ste v resnici. Lahko si priznate svoje pomanjkljivosti in storjene napake, ne da bi vam te omajale temeljno prepričanje, da ste kot oseba dobri in vredni. Kljub temu, da ste deležni tudi zunanjih potrditev, se sedaj zavedate, da za vaše dobro počutje le-ta ni nujno potrebna.

Skozi ta proces se začnemo osvobajati ter se kot ženske odpremo svoji lastni notranji moči in edinstvenosti, saj lahko le na ta način avtentično izražamo svojo resnico in s svetom delimo svoje darove.

Če vas je članek nagovoril in si želite izvedeti več na temo zdravljenja čustvenih ran odnosa mati-hči, vzpostavljanja ljubeče vezi s svojim notranjim otrokom ter transformacije ranjene ženskosti, vabljeni k podrobnejši predstavitvi dela priznane mednarodne predavateljice, psihologinje in mentorice Bethany Webster na FB stran.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri