Če želite vedeti, kakšne misli ste imeli včeraj, poglejte svoje telo danes. Če želite vedeti, kakšno bo vaše telo jutri, preverite, kakšne so vaše misli danes. (kitajski pregovor)
Podrobno proučevanje telesa me je začelo zanimati med prvimi leti poučevanja joge. Pri učenju skupin in posameznikov sem začel opažati, da je telesni videz postal naša religija. Telo in materialni, zunanji vidik življenja je postal tako pomemben, vendar le na površju.
Opažam, da ima zelo malo ljudi sposobnost dobrega telesnega zavedanja in izkustvenega spoznavanja svojega telesa.
Spoznavanje svojega telesa ni celostno, če se naučimo le funkcionalne anatomije in fiziologije. To je pomemben del, vendar ne smemo pozabljati, da pri proučevanju telesnosti upoštevamo tudi um in čustva.
Na naše telo ne vplivata le genetski material in prehrana, temveč vsi pretekli dogodki, misli, čustva in dihanje.
Celostni pogled na telo
Ko spoznavamo svoj najbolj grob in fizičen del nas samih (fizično telo), je pomembno, da naredimo kratko samorefleksijo o nekaterih pomembnih vprašanjih.
Kaj nam predstavlja telo? Kakšen odnos imamo do svojega telesa? Ali se zavedamo, kakšen vpliv imajo čustva in misli na počutje telesa? Ali je zdravo telo cilj ali sredstvo? Ali smo sposobni sprejemati (naravne) spremembe svojega telesa ob staranju? Ali poznamo osnovne zakonitosti, tako teoretično kot izkustveno, kako telo deluje?
S temi vprašanji se ukvarja kar nekaj disciplin. Poleg joge sem sodita tudi Feldenkrais in Aleksandrova tehnika.
Svoje telo smo dobili v uporabo. Z njim bomo do konca svojih dni. Koliko ljudi je res sposobnih sprejeti svoje telo takšno, kakršno je?
Pomembno je, da imamo dovolj volje in samodiscipline, če želimo telo preoblikovati, spremeniti prehrano, ki vpliva na obliko in počutje našega telesa. Sodobni fitnes se ustavi na tej ravni. Vendar to ni cela zgodba, ki je prisotna v naši telesnosti.
Telo so stari Grki imenovali soma. Soma je več kot telo. Je živa inteligenca. Telo je več kot skupek kosti, sklepov, vezivnega tkiva, mišic, tekočin, notranjih organov in kože. Vsaka celica telesa ima svoj spomin, skozi njo deluje univerzalna sila (prana ali či).
Nekateri učijo, da so v trebuhu naši drugi možgani. A možgani so le sredstvo, skozi katero deluje naš um. Um resnično deluje skozi celotno telo in ni omejen le na možgane.
Znanost danes telesno zdravje in splošni fitnes opredeljuje kot pravo mero moči, vzdržljivosti, gibljivosti in ravnotežja. Vsekakor se moramo strinjati, da se s takšnimi lastnostmi telesa res počutimo dobro in energično.
Sam bi izpostavil še zelo pomembno in v sodobni vadbi premalo poudarjeno vitalnost notranjih organov. Joga (hatha) kot učinkovita in integralna psihosomatska vadba zelo dobro vpliva na notranje organe. V svojem bistvu je joga veliko bolj osredotočena na notranje organe in prano (vitalno življenjsko energijo) kot na mišično skeletno raven. Danes se na to prepogosto pozablja.
Vendar, ali je to vse, česar je sposobno naše telo? Če uresničimo ta ideal, ali smo potem res srečni? Z vidika joge bomo srečni toliko bolj, kot bomo sposobni v svojem danem telesu uresničiti svojo dharmo – svojo življenjsko nalogo – in tako uresničiti smisel svojega obstoja.
Celostni pogled na zdravje
Zdravje ni samo odsotnost bolezni. Telo ni ločeno od uma in duše. V svojem desetletnem intenzivnem delu s skupinami in posamezniki na področju joge pogosto opazujem, kako se ljudje s popolnoma zdravim fizičnim telesom pritožujejo zaradi določenih fizičnih simptomov. In zdravniki po pregledu potrdijo, da z njimi telesno ni nič narobe. Torej je kriv stres, ki vodi v psihofizično motnjo. Telesno zdravje ni samo stanje.
Zdravje je moč upiranja grožnjam našega ravnovesja. Pomembno je samozavedanje in opazovanje samega sebe – od znotraj navzven. Če to res naredimo, bomo (u)videli, da se telo vedno odziva na notranja stanja.
Zanimivo je, da so azijske kulture vedno poudarjale gibljivost in lahkotnost gibanja pred fizično močjo. Moč je bolj poudarjena v naši zahodni kulturi. Vendar sta to le dva nasprotna pola. Potrebujemo oboje, moč in gibljivost (telesa in uma). Moč brez nadzora vodi v uničevanje, prevelika gibljivost pa na telesni ravni vodi v nestabilnost, duševno pa v izgubo perspektive, cilja in smisla.
Ločitev telesa in duše
V zahodni kulturi smo skoraj vsi pogojeni s strogim ločevanjem duše in telesa. Že od Descartesa smo se naučili, da sta telo in duša ločena.
Tudi krščanstvo pogosto implicitno uči, da je telo nekaj umazanega in neduhovnega. Tako kot spolni odnos, če ni namenjen res spolni reprodukciji.
Zato je nujno potrebno v določenem življenjskem obdobju premisliti, kaj je prava narava našega telesa. Čemu je telo namenjeno? Ali je dovolj, da poskrbimo, da je telo zdravo?
Če izkustveno spoznamo, da je fizično telo orodje duha, potem vemo, kakšen odnos vzpostaviti s svojim telesom. Danes veliko ljudi govori, da razume, da so telo, um in duša povezani. In da je le duša tista, ki je večna in tako najbolj avtentičen del nas samih. Čeprav lahko razumsko sprejmemo to idejo in pogled nase, zelo malo ljudi živi tako, kot da bi to bilo res.
Duhovnost ni ločena od materialnosti. Tako kot mora duša najti fizično orodje, da se lahko izrazi, tako naše telo za pravo vitalnost in zdravje potrebuje stik z dušo. Na začetku evolucije je bilo najprej le eno, iz tega pa je postopno nastala delitev. Brez razdvojenosti ne bi bilo rasti in napredka.
Obvladovanje telesa kot način osebnostne rasti
Veliko azijskih disciplin, kamor sodijo joga, tai či in borilne veščine, pa tudi nekateri novodobni pristopi, želijo izboljšati obvladovanje telesa. To ni namenjeno samemu sebi, temveč koristi kot vzpostavljanje novih nevrosomatskih vzorcev.
Telo je izrazni medij našega uma in duše. Brez telesa se oba notranja pola nas samih ne moreta izraziti. Z raznovrstnimi telesnimi vajami, če so le izvajane pravilo in z zadostno mero občutljivosti, lahko izboljšamo stik s svojim notranjim delom zavesti.
Tako spoznamo, da je telesno in fizično le del celotne zgodbe vesolja in življenja. Telo je nujno potrebno za spoznavanje in izražanje duhovnosti.
Ko ozavestimo svojo telesno držo in gibalne vzorce, postanemo svobodnejši. Mi usmerjamo telo, in ne več telo nas. Ko zavestno spremenimo ureditev svojega telesa, se vedno nekaj spremeni znotraj nas. Jogijske asane nam omogočajo ustvariti več prostora v telesu.
S psihosomatskimi gibalnimi tehnikami spoznavamo svoje telo in izkusimo prepletenost delovanja telesa, dihanja, uma in duše. Ob tem moramo paziti, da ne bomo zamenjali telesa, podobno kot zemljevida, s teritorijem.
Namesto sklepa
Ne moremo si izbrati, v kakšni družini se rodimo. Ne moremo ved no izbrati, kaj se dogaja okrog nas, kako se ljudje vedejo do nas. Ne moremo izbrati, kako in kdaj bomo umrli.
Vendar pa prav vsak dan sproti izbiramo, kako bomo živeli. In kako zaščitili, uporabili in izkoristili svoje telo. Naj bo tako, da telo posluša dušo.
Telo naj bo služabnik, za katerega skrbite prijazno in odločno. Če telo postane gospodar, boste trpeli predvsem vi. Žal je vedno tako, da je telo dober služabnik in slab gospodar.
Blaž Bertoncelj, učitelj joge in somatike v Parinama centru, foto: Shutterstock
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
