Vsi so tako nesrečni, da želijo najti nekakšen razlog nekje, da bi si pojasnili, zakaj so nesrečni. In družba vam je dala dobro strategijo za to obsojanje.
Najprej seveda sami sebe obsojate zaradi vsega mogočega. Nihče ni popoln in nihče nikdar ne more biti popoln, ker popolnosti ni, zato je obsojati zelo lahko. Če ste nepopolni, so tam tudi stvari, ki kažejo na vašo nepopolnost. In nato ste jezni, jezni sami nase, jezni na ves svet. Le zakaj nisem popoln? In potem z eno samo idejo o popolnosti iščete nepopolnost pri vseh.
Potem si želite odpreti srce, kar je povsem jasno, kajti če vaše srce ni odprto, v vašem življenju ni slavja, vaše življenje je skoraj mrtvo. Vendar tega ne zmorete neposredno. Morali boste pri samih koreninah uničiti vso vzgojo, ki ste jo prejeli.
Torej je prva naloga, da se prenehate obsojati.
Namesto da se obsojate, se začnite sprejemati z vsemi pomankljivostmi. Ne terjajte od sebe, da bi bili popolni. To je preprosto zahetavanje nemogočega, ob čemer se boste zgolj sami počutili razočarane.
Navsezadnje ste človeško bitje. (Osho)
Iz Oshove knjige Zlata zrna: sporočila obstoja (založba Primus)
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
