Kolikokrat na dan se nam zgodi, da slučajno nekaj slišimo in se, namesto da bi pustili, da nam gre skozi drugo uho ven, za to zataknemo in se začnemo obremenjevati?
Najslabše pri tem je, da dopustimo, da nam pride do živega in na nas vpliva negativno. Če bi lahko preslišali marsikaj od tistega, kar slišimo po televiziji, prek spleta, na ulici, v službi, na tržnici, v lokalu ... bi bolj poslušali sebe in bi naokrog prenašali za celo tono manj skrbi in strahov. Težava je, da tega preprosto nismo zmožni narediti. Zakaj?
Če se zazremo v svoj um, najdemo program, ki mu lahko rečemo zbiralnik informacij ali prejemnik misli. To je eden od osnovnih duševnih programov, brez katerih naš um ne bi mogel normalno delovati. Težave se pojavijo, ko začne ta program delovati skladno z negativnimi zapovedmi ter sprejema in se odziva na vse, kar vsebuje besede, kot so strah, skrb, nesreča, žalost, trpljenje, ogroženost, pesimizem, boj, krivda, izdaja, žrtev, prevara, droga, vojna, bombardiranje, umor, smrt ...
Če je kar koli od tega povezano s kakšno našo bolečo izkušnjo, se samodejno odzovemo in se branimo. To se v glavnem dogaja tako, da tega (skorajda) ne opazimo, posledice na našem telesu, dihanju, čustvih in umu pa so več kot očitne.
Bodimo pozorni na držo ramen, ki so napeta, kot da pričakujemo napad. To nam jemlje življenjsko energijo. Začutimo, kako imamo napet obraz, čelo, jezik, možgane, spodnji del hrbta, trebuh ... Spremljajmo dihanje. Kristalno jasno nam bo, da nas je strah zavestnega bivanja v sedanjosti. Zavedli se bomo, da se bojimo odpreti.
Če si ne želimo pomagati tako, da bi še vedno sprejeli vse, kar nas doseže od zunaj, in bi potem morali po več ur preživeti v meditaciji, da bi spet nabrali moči, moramo najti namen svojega bivanja na Zemlji in ga začeti brez oklevanja izpolnjevati. Začeli se bomo 'brigati zase'.
Če nam ne uspe odkriti smotra našega obstoja, se bomo neizogibno posvečali tistemu, kar nam v tem trenutku ne pomeni prav dosti, na dolgi rok pa nam lahko samo škodi. Temu se reče karma. V tem primeru ne bomo znali ne ceniti ne izkoristiti priložnosti, ki nam je bila ponujena z rojstvom.
Tisto, kar nam bo nedvomno pomagalo odkriti naš smisel, je vprašanje, ki ga moramo raziskati in se glasi: Kaj je tisto, kar me privlači, že odkar vem zase? Ko si postavimo to vprašanje, ni treba, da racionaliziramo in sklepamo, temveč moramo biti odprti, da se nam odgovor pojavi kot na dlani.
Če smo iskreni, ga že dobro poznamo, le da si na temelju lastnih interesov nismo nikoli drznili graditi svoje kariere, kaj šele življenja. Zaradi tega naša prava ljubezen – tisto, kar bi lahko počeli iz srca – ostaja prekrita s stotinami izgovorov, strahov, obžalovanj, skrbi, bolezni.
Ne glede na vse to pa je še vedno prisotna tam spodaj, tik pred našim nosom. Vaš smisel je tisto, kar pride do izraza. Ko boste to odkrili, morda ne boste verjeli, boste pa zagotovo vedeli.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
