Ognjena ceremonija

18. 6. 2014
Deli
Ognjena ceremonija

Že tisočletja je človeštvo globoko povezano z ognjem, elementom očiščenja, hitre, popolne transformacije, notranjega uvida in modrosti. V šamanizmu ogenj naslavljajo z »ded ogenj«, ga častijo in ob njem izvajajo svete obrede. Učijo se slišati njegov glas, ki odpira vrata v srca in nas povezuje s svojim bistvom in Duhom.

V naukih medicinskega kolesa ogenj zavzema vzhodno stran neba in predstavlja duha.

Bliža se čas, ko bo Uchu vodil starodavno šamansko ognjeno ceremonijo v naravi. Zanjo smo izbrali zadnji vikend v juniju, takoj po mlaju. Ognjene ceremonije se po tradiciji izvajajo ponoči, ob polni ali ob prazni luni, ker so takrat tančice med svetovi najtanjše.

Skozi ognjeno ceremonijo izpustimo stare travme in drame in se obnovimo, simbolično prerodimo.

Skozi obred počastimo svoje stare lekcije, stare sisteme prepričanj in se jim zahvalimo za njihova učenja. Nato jih spustimo v sveti ogenj in jih predamo Velikemu Duhu. Ko vanj spustimo stare vzorce in lekcije, se sproži proces globokega zdravljenja duše. Ni nam več treba izkušati starih izzivov, lekcij in težav znova in znova fizično, v tej realnosti. Počutimo se lažje, kot bi res odložili težek tovor. In res smo lažji in drugačni.

Gledala sem Uchuja, ko se je med množico svojih šamanskih orodij in predmetov pripravljal na ognjeno ceremonijo, se skoraj spotikal ob njih, govoreč: »Spomnila nas bo na čase, ko smo ljudje tisočletja sedeli skupaj okoli ognja skozi zgodovino, povezani.« V mislih sem jih lahko videla, ljudi, plemena, prijatelje, popotnike itd, ki so ob večerih sedeli skupaj okoli ognja in si ob glasbi in petju pripovedovali zgodbe. Zazdelo se mi je škoda, da se je toliko tega izgubilo. Kar začutila sem čar spokojnosti in povezanosti skupine, ki sedi okoli ognja.

»Stvari je treba delati v določenem vrstnem redu.« je nadaljeval Uchu in si ogledoval posušeni beli žajbelj v svoji roki. »Skupaj bomo pripravili daritve.« Gre za to, da vsak sam izbere ali izdela nek simboličen predmet kot daritev. Ponavadi se iz lesa oblikuje puščico. Uporablja se tudi olivno olje, žajbelj, tobak ali druge svete rastline. Ta predmet simbolizira tisto, kar je treba počastiti, preden to lahko spustimo in pustimo za seboj. Daritve so namenjene temu, da se lažje osredotočimo na obred in svoj namen - to, kar želimo preobraziti. Ta fokus dosežemo tudi z določenim načinom dihanja, z glasbo, šamanskim bobnanjem in molitvijo. Šamani pravijo, da s tem naredimo ogenj za svojega prijatelja.

Ko sem poslušala Uchuja, me je zajel val močne energije in misli so mi podivjale. Dobila sem ideje, kakšne simbole in rune bi lahko narisala na kamne v različnih barvah, kaj bi spustila, in kaj bi lahko priklicala v topli poletni noči, polni zvezd, ko bomo skupaj sedeli okoli šamanskega ognja. Začela sem hitro govoriti: »Je treba nujno samo spustiti? Jaz bi iz ognja priklicala te in te lastnosti, pa še to in to, ali lahko narišem rune na kamne, ravno zadnjič sem sanjala o tem...«

Uchu je vdan v usodo zavzdihnil in naslonil glavo na roko. V drugi roki je držal chapako – pahljačo iz listov posušene amazonske rastline. Komaj sem potlačila nasmeh, ker sem poznala ta pogled, ki pravi: »Ti si brezupna, ampak vseeno rad igram to igro s tabo.« Rekel je: »Tadeja, itak vedno narediš vse po svoje. Tudi kadar vodim potovanja v zavesti ali ceremonije, delaš ti nekaj čisto tretjega.« Hotela sem ugovarjati, pa mi ni pustil do besede. Rekel je s prosečim tonom: »Prosim, ali ne bi vsaj enkrat sledila Uchujevim navodilom? Poizkusi no, saj ni tako hudo in bo poplačano!« Zasmejala sva se. Ima prav, ponavadi se mi stvari kar same od sebe odvijajo po svoje in zelo dobro delujejo zame. Toda morda bi res enkrat lahko poskusila točno (in ne le približno) slediti tradicionalnim navodilom. Morda mi pa tokrat uspe, hehe!

Karkoli že bo, prepričana sem, da bo čarobno.

Lepo vas pozdravljam in seveda ste vabljeni na našo ognjeno ceremonijo, če koga pritegne.

Srečno do prihodnjič,

Tadeja

www.arianasyard.com

www.nagual-uchu.com

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez