Učinki molitve in meditacije na možgane

15. 6. 2012
Deli
Učinki molitve in meditacije na možgane

Je res tako preprosto, kot nas prepričujejo številni novodobni vizionarji? Morda. Rezultati čedalje večjega števila raziskav kažejo, da pozitivno mišljenje zares lahko vpliva na človekovo počutje in delovanje.

Pozitivno razmišljanje, sproščanje in meditiranje pomagajo znižati raven stresnih hormonov v telesu. Če stres traja predolgo, kortizol, adrenalin in drugi stresni hormoni oslabijo imunski sistem in človek zboli. Z mislimi dejansko lahko vplivamo tudi na organske sklope, za katere smo doslej mislil, da delujejo avtonomno. Jogijski mojstri so že pred več kot 2000 leti odkrili, da lahko z meditacijo in nadzorovanjem dihanja dosežejo spremenjena stanja zavesti in obvladujejo avtonomne telesne funkcije, npr. občutenje mraza ali vročine, lakote, potrebe po spanju.

Nevroteologija

Zdravnik interne in nuklearne medicine Andrew Newberg, vodja raziskovalcev centra Myrne Brind za integrativno medicino, ki deluje v okviru Univerze Thomasa Jeffersona, velja za pionirja na področju nevrološkega proučevanja duhovnih in verskih doživetij, nove smeri v znanosti, imenovane nevroteologija. Njegova ekipa je več let z različnimi preiskovalnimi metodami opazovala delovanje možganov pri sto prostovoljcih med molitvijo in meditiranjem ter v različnih stanjih zamaknjenosti.

Ugotovili so, da se med molitvijo najbolj aktivirajo senčni parietalni možganski režnji in nekoliko manj čelni; pri posameznikih, nagnjenih k duhovnosti in meditiranju, pa so odkrili, da imajo nesimetrično razvite talamuse. Pokazalo se je tudi, da se po 15 letih redne in predane molitve čelni režnji odebelijo, in da se talamus asimetrično zadebeli pri vsakomur že po osmih tednih intenzivnega meditiranja. V parietalni skorji se predelujejo čutni dražljaji, tudi vizualno-prostorska zaznava,  bolje razviti senčni režnji pa pomenijo boljši spomin in zbranost.

Moč prepričanja

Veliko moč pozitivnega mišljenja ali prepričanja je Newberg opisal v članku o bolniku, pri katerem se je tumor opazno skrčil, ko so mu dajali placebo, povedali pa, da dobiva učinkovito eksperimentalno zdravilo. Ko so mu čez čas rekli, da zdravilo drugim bolnikom, vključenih v test, ni prav nič pomagalo, se je njegov tumor vnovič razrasel. »Zdravljenje« so nadaljevali tako, da so mu vbrizgavali sterilno vodo in ga prepričali, da gre za močnejšo različico zdravila. Že veste kaj sledi? Da, tumor je znova začel izginjati. Splača se biti optimist!

Karin Pečnikar

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja